Zagotovo ste v zadnjih mesecih opazili povečano zanimanje medijev in ljudi za omrežja pete generacije oziroma 5G.

Na eni strani navdušenje telekom industrije, ki dobiva novo igračko, kar bo prineslo nove poslovne priložnosti predvsem na področju fizične opreme in večje marketinške proračune, s katerimi bodo prepričevali ljudi, da je 5G tehnologija, ki bo RES spremenila njihova življenja, na drugi strani obup ljudi, ki opozarjajo predvsem na neraziskane zdravstvene probleme in sevanja v povezavi s to tehnologijo.

Razumljivo – ljudje “smrtonosna sevanja” razumejo in se jih bojijo. A problem pri “smrtonosnem 5G omrežju” je večkraten – zadeva še ni raziskana in v veliki meri nedokazana. Hkrati se z izpostavljanjem izključno tega momenta zanemarja veliko večje nevarnosti, ki so povezane z novo generacijo omrežij.

Podatkovna avtonomija

5G omrežja v primerjavi s predhodniki predstavljajo korenito povečanje kapacitet povezljivosti. Govori se o povezanih napravah, povezanih avtomobilih, povezanih hišah.

5G predstavlja enega od osnovnih gradnikov t.i. pametnih mest, kar pomeni, da bo pretočnost različnih podatkovnih tokov po takih omrežjih veliko večja kot je sedaj.

Prvi problem je podatkovna avtonomija. Če imajo sedaj telekom operaterji relativno omejen dostop do naših podatkov in so ti omejeni na mobilne naprave ter modeme, bodo s 5G omrežjem dobili dostop do… no, do vsega.

Da groženj nevtralnosti interneta niti ne omenjamo. Tudi v EU so odločevalci v EU komisiji izredno navdušeni nad potenciali, ki jih ta tehnologija prinaša telekom industriji.

Uporabniška zasebnost

S podatkovno avtonomijo je neločljivo povezana tudi uporabniška zasebnost. V omrežje povezane nadzorne kamere, javna razsvetljava, avtomobili, naprave… bodo zbirale in si prepošiljale prometne in druge podatke o posameznih uporabnikih.

Telekomi bodo spet postali zakladnica uporabniških podatkov, kar bodo po eni strani nedvomno poskusili izkoristiti z monetizacijo pri oglaševalcih, na drugi strani pa bodo do teh podatkovnih baz želeli tudi drugi akterji.

Ker je 5G omrežje veliko zmogljivejše od prejšnjih generacij, je zmogljivejše tudi zbiranje uporabniških podatkov, kar neposredno vpliva na uporabniško zasebnost.

Tehnološka nedovršenost

Ker je svetovna telekom industrija pod pritiskom marketinških oddelkov, ki potrebujejo nove oglaševalske slogane, se v javnosti pojavlja vedno več opozoril, da se razvoj spet podreja marketingu in da je tehnoloških problemov še kar nekaj.

Kot najbolj perečega je mogoče vredno izpostaviti slabo pokritost s 5G signalom, ki je neposredno povezana s stroški zamenjave opreme. To gre seveda na račun bogatenja telekom industrije, ki bo stroške najverjetneje prevalila na državne proračune – saj gre vendarle za družbeni napredek!

Če to spojimo s problemom trenutnega pomanjkanja ponudbe aplikacij oziroma prednosti za končnega uporabnika, lahko hitro ugotovimo, da je vse skupaj kampanja industrije, ki inovira problem in nato zanj išče rešitev.

Kaj pa zdravje?

To je še najmanjši problem. Resno. Razumemo, da je to najlažje prodati ljudem, a si nasprotniki 5G, ki svoj upor bazirajo na zdravstvenih problemih, delajo medvedjo uslugo.

Samo poglejte debate, ki se vrtijo po medijih – na eni strani ugledni predstavniki industrije, ki blebečejo o družbeni revoluciji, na drugi strani pa ljudje, ki vijejo roke nad čebelami in sevanji nove tehnologije.

Jasno je, da bodo odločevalci potegnili z industrijo in nas tako brez relevantnega upora zapeljali v fevdalistično družbo prihodnosti. Kar je škoda – 5G izzivi, ki so opisani zgoraj, so namreč problematični za celotno družbo, če bo seveda uspel veliki načrt telekom industrije in bo še enkrat za nos potegnila odločevalce, ki bodo mislili, da je 5G rešitev vseh problemov informacijske družbe.

Kaj pa Slovenija?

Slovenija je na robu ugrabitve debate s strani telekom industrije in njihovih lobistov.

Medtem, ko se zahodni svet zaradi političnih razlogov upira Huawei opremi, se lobisti, zbrani okrog Gregorja Kosa in firme Stratkom dejansko trudijo, da bi v Sloveniji na tem področju zavladal Huawei.

O tem kitajskem podjetju smo povedali že vse.

In ker trenutno na strani opozicije ni jasno izraženega mnenja glede zgoraj naštetih problemih, se lahko zgodi najbolj črn scenarij, kjer bo država prodala državni telekom zasebnemu sektorju, povezanemu s Kitajci ter jim tako omogočila še lažjo podatkovno dominacijo.

Kaj naj naredimo?

Za začetek spremenimo ali pa vsaj razširimo fronto upora proti brezglavi implementaciji in zahtevajmo zagotavljanje podatkovne avtonomije, zasebnosti in rezervnega načrta v primeru izpada omrežja.

Implementacija je trenutno še v začetni fazi in nujno je, da se odločevalci že v tej fazi zavedajo vseh težav in od industrije zahtevajo zaveze na teh področjih.

Potem bo vse lažje.