Nahajamo se v izredno težkih časih. Pandemija koronavirusa zaradi različnih razlogov razgrinja luknje v našem družbeno-političnemu sistemu, na drugi strani se znanost in politika z roko v roki borita proti njemu. Razumemo zahtevnost položaja, ki terja človeška življenja in od nas zahteva nove omejitve in prilagoditve življenjskih razmer, a hkrati opozarjamo na nesprejemljive kompromise, zaradi katerih bomo na slabšem vsi.

Eden od predlogov “reševanja” zdravstvene krize so vedno novi predlog nažiranja človekovih pravic. Na to smo opozorili že ob vzpostavljanju poligona družbe nadzora pri legimitizaciji mobilne aplikacije za spremljanje okužb z virusom, sedaj ponovno opozarjamo na nove poskuse relativizacije zasebnosti.

“Za življenja gre!”

Na 28. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino lahko tako poslušamo naslednje besede (poudarki naši):

“Da ta zanka dobro deluje, rabi celovitost. Drugo, rabi hitrost. Če mi podatke dobimo, neuradno se da podatke dobit od tistih, ki so v laboratoriju, že dan prej, ampak tega še ne dobimo. Sledilnik je tisti, ki koordinira zbiranje podatkov iz bolnišnic. Tukaj imamo izjemno stanje, dosti ljudi je pripravljenih pomagat, ampak jim je treba omogočit pomoč. Če bomo tukaj dali neke črkobralske principe zasebnosti– res je to človekova pravica, ampak je na drugi strani tudi človekova pravica življenja, ki to na tak način vržemo v stranišče.” Vir

Človekove pravice so velikokrat predmet političnega dogovarjanja in poskusov relativizacije z namenom ustreznega podlaganja določene agende. Ponavadi se v družbi tehnodeterminizma zbiranje podatkov velikokrat omenja kot sveti gral reševanja družbenih problemov, a se vedno znova izkaže, da so podatki samo del rešitve.  Velikokrat se izkaže tudi, da so visokoleteče obljube informacijske tehnologije dobre samo za tiskanje promocijskih gradiv, medtem ko se v praksi izkaže, da imajo z dejansko uporabno vrednost velike težave.

Začnimo z umetno inteligenco.

“This (pandemic) is showing what bulls–t most AI hype is. It’s great and it will be useful one day but it’s not surprising in a pandemic that we fall back on tried and tested techniques.” (vir)

Zbirke podatkov predstavljajo veliko zasebnostno tveganje, ki ne odtehta napovedanih prednosti neomejene uporabe.

Big data’s blind spots could lead public health authorities astray, diverting critical resources from proven containment methods such as aggressive testing. (vir)

Še več – zbirke podatkov odpirajo nove izzive internetnega fevdalizma.

From a risk perspective, Woolridge said there were “endless examples” of data abuse. “For AI to work, it needs data. This is a huge challenge. Society has not yet found its equilibrium in this new world of big data,” he said. (vir)

Kje je dokaz?

V Sloveniji vse dobre stvari pridejo z zamudo. Tako smo šele v sredini drugega vala dobili razlago širjenja okužb v prvem valu. Ne, niso bili problem pijani posamezniki. Ne, niso bili problem avtobusi. Ne, niso bili problem časopisi.

Eden od glavnih problemih so bili domovi za ostarele. Poglejmo, kaj vse je vlada uvedla kot odgovor na pandemijo v prvem valu in koliko od uvedenih ukrepov je bilo povezanih z dejanskim problemom širjenja okužb med starejšo populacijo. Izkaže se, da se je večina napadov na zasebnost, od legitimizacije OBVEZNE aplikacije za sledenje do omejevanja osebnih svoboščin dogajalo brez jasne potrebe in brez jasne analize posledic.

Hkrati opozarjamo, da je večina represivnih ukrepov še vedno v veljavi in da hkrati še vedno ne naslavljajo glavnih razlogov, zaradi katerih se virus širi po državi in terja vedno več človeških žrtev. Hkrati je zadeva še bolj bizarna, če jo primerjamo z argumentacijo, da moramo zaradi potrebe človekove pravice po življenju nažirati druge človekove pravice.

Zloraba pravice

Človekova pravica do življenja je res omenjena v Listini človekovih pravic, a je tam zaradi preprečevanja vladnega samovoljnega ubijanja lastnih državljanov, v praksi pa je povezana s smrtno kaznijo v sodstvu, evtanazijo in drugimi vprašanji. Nikakor pa človekove pravice do življenja ne bi smeli zlorabljati za poskuse nažiranja drugih človekovih pravic, ki so med seboj enakovredne.

Tudi v izrednih primerih, kjer je suspenz človekovih pravic dovoljen, bi morali državljanke in državljani od oblasti zahtevati jasna pojasnila in razloge za suspenz ter vnaprej določene varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe teh suspenzov. Tukaj aktualna slovenska vlada pogrne na celi črti, saj že sedaj živimo v situaciji, kjer je država uzakonila obvezen nadzor državljank in državljanov brez jasnih varovalk in brez jasnih razlogov za uvedbo. Po zadnjih informacijah bodo pač sami presodili, ko bo zadeva aktualna.

Še več – čeprav kritiki že več kot pol leta opozarjamo na problem političnega zaupanja v odločevalce, ki ima za posledico protestiranje in politični upor na večih nivojih, vladajoča klika nadaljuje z izredno avtokratskim načinom vladanja, ki povrhu vsega ne prinaša rezultatov, temveč samo slabša situacijo.

Prevzemanje odgovornosti

Tako se srečujemo z znanim problemov prevzemanja odgovornosti in izgovarjanjem na jabolka in hruške. Tako smo že večkrat lahko kot potencialno rešitev slišali pozive k uvedbi azijskega modela reševanja pandemije, ki vključuje totalno družbo nadzora.

“Countries like China and Cambodia don’t need a reason to up their surveillance but Covid has accelerated the pace at which these types of technology can be abused,” says Sofia Nazalya, a senior human rights analyst at Verisk Maplecroft. (vir)

Tako trganje rešitev iz socio-ekonomskega konteksta in izgovaranje na tehnodeterministični solucionizem je nevarno in neučinkovito, ker bo upor družbe toliko večji, korakanje v avtokracijo pa toliko hitrejše. Hkrati je zaskrbljujoč trend preusmerjanja pozornosti in krivde na posameznice in posameznike s strani vladajočih, ki smo jim podelili mandat za sprejemanje odločitev, zaradi katerih bomo vsi na boljšem.

Če vlado resno skrbi za dobrobit državljanov, naj prizna svojo nesposobnost reševanja krize in odstopi. Za potrebo po odstopu imamo že sedaj dovolj podatkov.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.