V Sloveniji že več let nastajajo pametna mesta, kjer se politični odločevalci podrejajo industrijskim trendom brez kritičnega uvida v novonastalo stanje. Več velikih podjetij s področja telekomunikacij in energetike po slovenskih mestih napeljujejo informacijska omrežja, nanje priklapljajo različne storitve in vzpostavljajo nove temelje za družbo nadzora.
Pri vseh analiziranih primerih slovenskih mest, ki stopajo na pot digitalnih, je mogoče opaziti podoben trend razvoja rešitev in podjetij, ki pri razvoju sodelujejo. Pri vseh občinah je mogoče zaslediti skrb za izboljšanje kvalitete življenja, povezovanje z zasebnimi partnerji in zanašanjem na evropska sredstva za razvoj.
Hkrati se skoraj povsod pojavlja ista mantra zasledovanju napredka, skrbi za občane in optimizacijo delovnih procesov, čeprav so skorajda vsi projekti v času pisanja še v relativno začetni fazi in dejanskih učinkov niti ni mogoče meriti. Hkrati so skoraj vsi projekti pametnih mest vezani na evropske razpise, ki zahtevajo vsaj določeno mero dejanske implementacije, kar odpira novo vprašanje: “Kdo bo to plačeval, ko bo evropskega denarja zmanjkalo?”
Problem je tudi vodenje razvoja projektov. Medtem ko pri globalno referenčnih mestih na tem področju pobudo prevzemajo politični odločevalci, je v Sloveniji ravno obratno – odločevalci sledijo diktatu industrije in pogojem evropskih razpisov, pri čemer so več ali manj zadolženi samo za potrjevanje predlogov.
Tokrat si poglejmo par primerov pametih mest po Sloveniji in poskušajmo ugotoviti, kakšni so trendi na tem področju.
Novo mesto: Referenčno pametno mesto
Začnimo v Novem mestu, ki že več let razvija tehnologije pametnih mest.
“V okviru projekta bosta Telekom Slovenije in SAP Slovenija v občini Novo mesto zasnovala naslednje napredne rešitve: spremljanje zasedenosti javnih parkirnih prostorov, merjenje kakovosti zraka (okoljska senzorika), zajem in merjenje porabe vode in energentov, razvoj pametne ulične razsvetljave in merjenje zadovoljstva občanov. Internet stvari namreč omogoča povezovanje velike količine naprav z vgrajenimi tipali, ki bolj ali manj samostojno komunicirajo tako med seboj kot z najrazličnejšimi aplikacijami.(vir)”
V pogovoru z občino Novo mesto v začetku oktobra 2020 smo dobili še dodatna pojasnila glede zbiranja in analiziranja podatkovja. Podatki sistemov pametnega mesta so po besedah Mance Čampe Pavlin iz mestne občine Novo mesto dostopni pooblaščenim administratorjem, hkrati pa so dostopni prek spletnega vmesnika za njihov prikaz in obdelavo.
“Lastnik podatkov, ki jih zbiramo, je Mestna občina Novo mesto,” še dodaja Čampa Pavlin, “podatki so obravnavani kot javni, razen v primerih, kjer posegajo na polje varovanja osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.”
Na tem področju v Novem mestu storitve izvaja več različnih podjetij, odvisno od področja. “Za področje energetike oziroma energetskega upravljanja javnih stavb Mestne občine Novo mesto je sistemski ponudnik npr. Petrol d. d., za druge projekte pametnega mesta so glede na dobavljeno strojno ali programsko opremo proizvajalci odvisni od posameznega področja – Libelium, SAP, Zenner, Nordic Automation Systems …),” pojasnjujejo.
Selnica ob Dravi: Brez javnih investicij, a s široko ponudbo
Poleti 2020 se je pametnim mestom kot eno manjših mest pridružila Selnica ob Dravi. “Občina Selnica ob Dravi sodeluje v projektu Pametna mesta in skupnosti, ki ga preko preko Centra za pametna mesta in skupnosti vodi Univerza v Mariboru.
“Želimo vzpostaviti in demonstrirati nove rešitve na različnih področjih, da občanom omogočimo kvalitetno življenje in delo. Hkrati z novimi rešitvami poskušamo zniževati različne vzdrževalne in druge stroške na področju komunale,” pravi županja občine Vlasta Krmelj,” je pisal Večer.
Županja nam je dodatno pojasnila, da trenutno izvajajo več projektov, povezanih s trendi pametnega mesta. “Naši prvi projekti je uvajanje naprednih košev za smeti, ki omogočajo internetni daljinski nadzor nad njimi in racionalizacijo ter optimizacijo odvozov ločenih frakcij, kar znižuje stroške ravnanja z odpadki. Koši so lepega izgleda, kar je polepšalo naše pokopališče, saj se je pred tem tam nahajal kar velik keson ali dva. Drugi projekt je namestitev novih, pametnih luči, ki imajo vgrajene komunikacijske module, preko katerih lahko imamo nad svetilko daljinski nadzor in jo lahko tako tudi regulirali. Svetilke so že nameščene, nadzorno informacijski sistem še vzpostavljamo,” pojasnjuje županja, ki dodaja, da bodo vsi podatki “zbrani na skupni platformi, ki bo v prihodnosti predstavljala enoten sistem upravljanja s podatki za različne namene.”
Čeprav se občina sooča s klasičnimi izzivi digitalizacije, kot so povezljivost in dostopnost posameznih lokacij, to za županjo ni ovira. “V nekaterih predelih naše občine imamo težave z internetom, zato poskušamo reševati tudi to pomanjkljivost. Ko bo to vzpostavljeno, bomo v javne prostore v oddaljenih predelih namestili video naprave, ki bodo omogočale virtualno komuniciranje. Prav tako menimo, da bo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb vedno več naravnih nesreč in naša občina se je v preteklosti že soočala z vetrolomi, neurji, poplavami. Zato želimo v okolje namestiti napredne senzorne sisteme, ki bi omogočali spremljanje stanja, alarmiranje in izvajanje aktivnosti civilne zaščite, če bi bilo to potrebno,” opisuje županja.
Selnica ob Dravi je za razliko od Novega mesta med revnejšimi slovenskimi mesti. Še več, po besedah Večera gre za eno najbolj zadolženih slovenskih občin, županja pa je ob nastopu funkcije napovedala, da bo treba pas zategovati na vseh področjih in da večjih investicijskih projektov ne bo. A v primeru pametnega mesta to naj ne bi bil problem.
“Verjamem, da bomo lahko ideje vključili tudi v proračun občine, saj brez finančnih sredstev ni mogoče peljati projektov. Vesela sem, da občinski svet razume in podpira idejo, da moramo postati razvojno napredna občina. Zavedamo pa se tudi, da nova finančna perspektiva EU in Zeleni dogovor, ki je bil sprejet konec leta 2019, dajeta zelo velik poudarek sonaravnemu in digitaliziranemu razvoju, ki postavlja kakovost življenja in dela ljudi v središče. Z demonstracijskimi projekti želimo pokazati, da resno mislimo in ideje že udejanjamo, zato upamo, da bomo na podlagi tega lahko pridobili dodatna ali nova EU sredstva,” zaključuje županja.
Idrija: Center za uporabo in preizkušanje
“Idrija je v zgodovini vedno bila center za uporabo in preizkušanje novih tehnologij. Ker smo imeli tu drugi največji rudnik živega srebra na svetu, so bile tehnologije vedno napredne. Zato smo veseli, da bomo svečano podpisali pogodbo in potrdili našo željo po sodelovanju v tem projektu. Verjamem in želim si, da se s tem projektom poveča kakovost distribucije električne energije na tem področju in določi primarne uporabnike v kritičnih situacijah. Kot občina vidimo v tem večjo učinkovitost pri rabi energije in manjšo obremenitev okolja,” je za Delo dejal župan pred podpisom pogodbe s Hitachijem leta 2019, s katero so napovedali razvoj pametnega mesta in za katerega so avgusta 2020 na področju razvoja pametnega električnega omrežja dobili nagrado združenja ISGAN.
Idrija se z rešitvami prijavlja tudi na evropske razpise, ki spodbujajo digitalizacijo prostora. Tako lahko na spletišču projekta URBACT preberemo, da je “ključnega pomena za vsako majhno mesto (je), da so njeni prebivalci in mestni voditelji pozitivno naravnani ter so pripravljeni slediti spremembam in napredovanju v smeri digitalizacije vseh relevantnih procesov. Uspešno upravljanje sprememb in komuniciranje sta odločilnega pomena, da se ljudem na različnih ravneh in pozicijah ter različnim skupinam zainteresiranim stranem pokaže, da so digitalne spremembe dejansko potrebne.”
Kranj: Nadzirali bomo podgane
Tudi v Kranju že dalj časa potekajo priprave na razvoj pametnega mesta, ki ga razvijajo na področju naselja Mlaka.
Na spletišču občine Kranj lahko preberemo, da je “Mestna občina Kranj sprožila pobudo za konzorcijski projekt, ki s praktičnimi rešitvami doprinaša k pospešeni digitalizaciji mesta in okolice, je vodenje prevzelo podjetje RIKO, projektu pa so priključila tudi lokalna podjetja, in sicer 3fs, Iskraemeco, Komunala Kranj, Domplan, Elektro Gorenjska in Vigred, elektroinstalacije. K sodelovanju so pristopila prostovoljno in tako vsa potrebna sredstva za pilotni projekt zagotovila kot del svojega razvojnega vložka. ”
Iz kabineta kranjskega župana so pojasnili, da je “projekt pametna soseska Mlaka nastal v interesu in s sodelovanjem tehnoloških podjetij, ki so želela na primeru naselja Mlaka pokazati, kako je mogoče z uporabo nekaterih sodobnih tehnoloških možnosti s področja t. i. pametnih skupnosti izboljšati kakovost življenja prebivalcev in upravljanje z infrastrukturo, nadalje racionalizirati sisteme ter spremljati okoljske parametre.”
Časnik Dnevnik ponuja še nekaj podrobnosti projekta. “Razsvetljava se bo prižigala in prilagajala moč osvetlitve glede na zunanje pogoje in potrebe – le ko bodo na javnih površinah ljudje ali promet – zato bo manj moteča za prebivalce. Če bodo senzorji zaznali občutne spremembe trenda, da bo na primer več dni zapored na nekem prostoru, čeprav ob enakih okoliščinah, manj ljudi kot sicer, bodo pristojni lahko takoj preverili vzrok spremembe, ali gre za kakšno nezaželeno dogajanje, povečano kriminaliteto v bližini in podobno.”
Denar za razvoj ni prišel iz javne blagajne. “Projekta Mestna občina Kranj (MOK) ni ne vodila, ne financirala, vsekakor pa smo ga z zanimanjem spremljali in tudi sodelovali z zainteresiranimi izvajalci, saj smo ponudili našo sosesko Mlaka, ki je bila v tem času ravno v infrastrukturnem prestrukturiranju, za pilotni poligon za namen razvijanja rešitev pametnih skupnosti. Predvsem smo jih seznanjali z izzivi, s katerimi se soočamo, in cilji, ki jih strateško zasledujemo,” pojasnjujejo na občini Kranj in dodajajo, da niso seznanjeni s podrobnostmi projekta.
“Ponudniki konkretne opreme, ki so jo uporabljala sodelujoča podjetja, nam na Mestni občini Kranj niso znani, saj nismo posegali v konkretno izvedbo primerov ali določali pogojev, prav tako pa tudi nismo lastnik opreme ali upravljavec predstavljenih rešitev,” zaključujejo na občini Kranj.
Ena od rešitev pametnega mesta predvideva tudi nadzor glodalcev. “Sistem bo (…) zaznaval (…) tudi odpiranje jaškov za javno razsvetljavo ter gibanje v njih, ki je posledica gibanja glodavcev. Sistem jih bo znal prešteti in napovedati, kako se bodo širili v prihodnje, podatke pa bo prav tako mogoče primerjati med sabo,” piše Dnevnik.
Krško: Varno počutje občanov
Tudi mesto Krško stopa na pot pametnih mest. V strategiji občine za desetletje, ki prihaja, lahko preberemo več širitev na področje pametnih mest, od komunale, javne razsvetljave, pametnih parkirišč in ostalih storitev digitalnih tehnologij. Župan kot predlagatelj v zaključku strategije poudarja: “Ključni cilj uveljavitve pametnega mesta je krepitev varnega počutja v mestu in skupnostih z izboljšanjem usklajenega preventivnega in operativnega delovanja na področju javne in zasebne varnosti.”
“V Sloveniji se med t. i. paneliste, ki so zaenkrat izkazali skupen interes za sodelovanje in izmenjevanje izkušenj pri vpeljevanju centralnega nadzornega sistema in daljinskega upravljanja na različnih področjih in uvedbo pametnih uporabnih rešitev, poleg krške občine trenutno uvrščajo še občine Ravne na Koroškem, Zreče, Ajdovščina, Idrija in Novo mesto,” lahko preberemo v Posavskem obzorniku.
“Vse naštete se nameravajo s svojimi zadanimi cilji preko razpisa Ministrstva za javno upravo potegovati tudi za pridobitev evropskih sredstev, ki so tako rekoč že vnaprej zagotovljena, saj EU razvoj pametnih mest in skupnosti podpira z različnimi instrumenti, denimo z evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in evropskim partnerstvom za inovacije za pametna mesta in skupnosti,” še pišejo.
Maribor: Za pametnejše mesto
Maribor je bil prvo slovensko mesto, ki je začelo razvijati projekte pametnih mest. Delo piše, da so “v Mariboru, ki je kot prvo slovensko mesto stopil na pot uvajanja pametnih rešitev, zamisli testirali na pilotnem projektu Smetanova ulica (kjer so tehnične fakultete UM). ”
Kaj vse vključuje projekt? “Na njej je po projektu nameščena pametna razsvetljava, zagotovljeno pametno dinamično parkiranje, zbiranje komunalnih odpadkov v pametnih zabojnikih, vgrajeni so pametni merilniki porabe vode in električne energije, predstavljen je sistem samopreskrbe in učinkovite rabe energije, polnilnice za e-vozila, pametne klopi in informativne table,” še piše Delo.
Občina pojasnjuje, da je “pobuda Pametno mesto Maribor (Smart City Maribor Initiative) ustanovljena z namenom aktiviranja trajnostnega razvoja urbanega okolja in spodbujanja inovativnosti v mestu Maribor ter pilotnih projektov, ki bodo omogočili aktivnosti pametnega mesta na področju vpeljave pametnih storitev, tehnologij in izdelkov.”
S pobudo skuša občina “izvajati napredne projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja na območju mesta Maribor in širše regije ter spodbujali tehnološke, družbene in organizacijske inovacije,” pišejo na mariborski občini, znotraj katere teče več projektov pametnega mesta.
Tržič: Parkirišča in energetika
Podobno kot v drugih mestih je tudi Tržič začel z vzpostavljanjem sistemov pametnih mest in sicer na področju energetike in zasedenosti parkirišč. Tudi tukaj gre za financiranje iz evropskih skladov, projekti pa v začetni fazi še ne delujejo tako, kot bi morali.
Politika in denar
Če sodimo po Skupnosti občin Slovenije, v kateri je povezano več kot 170 slovenskih občin, politična volja za vzpostavljanje pametnih mest v Sloveniji obstaja. V pozivu objavljenemu enajstega novembra 2020 lahko preberemo več točk nagovora, s katerimi se občine zavzemajo za sistemsko digitalizacijo, za proračunsko prioritizacijo in za odprtokoden pristop, ki ne bo omejeval povezovanja med posameznimi akterji. Hkrati na tem področju obstaja veliko zasebne gospodarske pobude podjetij, ki razvijajo storitve za platforme pametnih mest ter posrednikov med zasebnimi in javnimi akterji na tem področju.
A če so zaenkrat sredstva “tako rekoč zagotovljena”, se na tem mestu postavlja vprašanje iz uvoda: “Kako bo z vzdrževanjem in zagotavljanjem storitev, ko bo denarja zmanjkalo?” Treba je namreč vedeti, da se vsem vpletenim trenutno sodelovanje izplača predvsem zato, ker denar zagotavlja “nekdo drug”. Občine sodelujejo, ker je trenutno na tem področju na voljo veliko evropskega denarja, podjetja tudi.
Platformizacija mesta in širšega družbenega okolja sicer nakazuje možnost zagotavljanja financ za nadaljevanje razvoja in vzdrževanja, predvsem skozi najemne pogodbe in oddajanja storitev pametnega omrežja, a se v praksi to ni izkazalo kot vzdržno reševanje problema financiranja infrastrukture pametnih mest.
Še več – mesta, ki na tem področju orjejo globalno ledino (Barcelona in Amsterdam) vedno bolj poudarjajo digitalne pravice in zasebnost, kar pomeni samo eno – pametno mesto je financirano iz mestnega proračuna (.pdf). To bi moralo zanimati odločevalce, še posebej, če resno mislijo z razvojnimi strategijami, ki za sabo potegnejo tudi spremembe v fizičnem okolju, od napeljave do drugih artefaktov.
V tretjem delu serije si bomo zato pogledali, kdo so glavni posredniki na tem področju, kaj jih žene in kako to vpliva na celosten razvoj področja pametnih mest v Sloveniji.
Se ti zdi to pomembno?
Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.
Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.
Leave A Comment