Splavitev slovenske aplikacije za pametne telefone se je že od začetka držala smola, ki je imela manj povezav s tehnologijo in več povezav z družbenim okoljem in političnim diskurzom okrog nje. Izkazalo se je, da ljudje ne bodo tako zlahka kupili tehnodeterministične obljube o “čudežni” aplikaciji, kjer je edina naloga posameznika, da si aplikacijo naloži, za vse ostalo bo poskrbela tehnologija.
Državna promocijska strategija je na eni strani temeljila na pozivanju po nalaganju aplikacije in poudarku na prostovoljnosti, a so si hkrati oblastniki v zakonodajo vpisali pravico do obvezne aplikacije ter z drugimi potezami nižali zaupanje državljank in državljanov. Hkrati v času začetka kampanje ni bilo jasno, kako učinkovite so dejansko aplikacije in koliko ljudi jih mora dejansko uporabljati – ena prvih študij je napačno izračunala odstotek ljudi, ki bi morali uporabljati aplikacijo, da bi bila ta koristna, hkrati se je v različnih državah določenih covid19 aplikacij prijel sloves novega korakanja v družbo nadzora.
Slovenska aplikacija, ki je bila narejena po vzoru nemške, sama po sebi ne bi bila pol tako problematična, kot je bila v konkretnem primeru, kjer so odločevalci v veljavno zakonodajo zapisali bizarne člene o obvezni aplikaciji ter se nato v javnosti konec poletja 2020 izgovarjali, da to počnejo “na zalogo” in da si pač puščajo odprta vrata, v primeru, da bo obvezna aplikacija potrebna.
Potem je prišla jesen. In nov val okužb, ki je bil posledica večih faktorjev, od promotorjev psevdoznanosti, zanikovalcev pandemije, slabega javnega ugleda vlade, ki je vzporedno s pandemijo boj napovedala tudi nevladnim organizacijam, opoziciji in se hkrati trudila, da bi v čimkrajšem času uredila čimveč kanalov javnega financiranja za svoje zasebne projekte. Število okužb je raslo, hkrati z njim se je povečevalo nezadovoljstvo ljudstva nad oblastjo. In obratno.
Kako hudo je v resnici?
A navkljub porastu okužb se vlada zaenkrat še vedno ni odločila, da bi splavila novo obvezno aplikacijo in tako “izsilila” ukrep, za katerega navija že veš čas – da bi bila covid19 aplikacija obvezna in da bi jo na svojih telefonih dejansko imeli vse državljanke in državljani. Za tako stanje obstaja več teorij.
Lahko bi rekli, da se vlada obnaša nerazumno, saj po eni strani hvali uporabnost aplikacije, po drugi strani pa ne realizira ukrepov, ki jih ima že tako ali tako na voljo. Po drugi strani bi lahko rekli, da se vlada vede benevolentno, da noče z represijo uveljavljati protikoronskih ukrepov in da bo tako kot nekatere druge vlade v Evropski uniji do rešitve korona-pandemije prišla z “izobraževanjem javnosti“.
A obstaja še tretja teorija, ki jo lahko podkrepimo s spodnjim tvitom uradnega računa Vlade republike Slovenije, ki ga je delil tudi premier Janez Janša. Tako izjava v besedilu tvita, kot tudi fotografija z besedilom zavzemata izredno problematično držo razlage porasta okužb s koronavirusom in kažeta na neresnost spopadanja s pandemijo.
Najprej je tukaj že večkrat omenjeno tehtanje pravice do zasebnosti in občutka varnosti, o kateri ne bi ponovno izgubljali preveč besed. Samo toliko, da se ta retorika širi in prenaša iz enega vira na drug vir. Da se krivdo za smrti v državi prenaša na informacijskega pooblaščenca, je prvi napad na neodvisne inštitucije v državi in nevaren precedens – z njim se retorika krivde namreč iz odločevalcev prevali na nadzorne inštitucije oblasti.
Nato pride besedilo v sliki, kjer premier uporabi retoriko poraženca aktualnih volitev v Združenih državah Amerike in vlado oddvoji od državnega aparata javne uprave z besedami, da se pravna podlaga obstaja, za njeno realizacijo pa ni dovolj energije v “birokratskem močvirju” oziroma je tukaj že prej omenjena “zlagana skrb” za zasebnost.
Kdo je odgovoren?
Še enkrat opozarjamo na pasti tehnodeterminizma, ki se pod aktualno slovensko vlado parijo še z preusmerjanjem krivde s katastrofalnih vladnih ukrepov, zaradi katerih imamo v Sloveniji vedno več mrtvih. Še več – oblast popolnoma degradira državljanke in državljane ter omenja samo lastna prizadevanja in vse tiste, ki jim nasprotujejo.
Igranje žrtve s pozicije moči je seveda nekaj najlažjega, saj lahko tako obnašanje izvajaš v nedogled oziroma do naslednjih volitev. Ker hkrati držiš vse niti v svojih rokah in lahko kot odgovor za neuspešnost spopadanja s pandemijo naštevaš vse ostale, samo sebe ne. Če ti pri tem pomaga tehnodeterminizem, ki ti že v izhodišču odnese čisto vse vzvode, za katere bi moral v teoriji in v praksi odgovarjati ti, je zadeva še toliko lažja.
A tukaj se je potrebno zavedati, da se zaradi kratkoročnih politikantskih ciljev žrtvuje demokratične vrednote, spodjeda posameznikovo zasebnost in kodificira družbo nadzora. In kar je še huje – krivdo za te žrtve se prelaga na državljanke in državljane.
Se ti zdi to pomembno?
Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.
Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.
Leave A Comment