Ko boste v javnosti spremljali razpravo o vpeljevanju koncepta pametnih mesta v družbo, boste hitro naleteli na fenomen – o vpeljali pametnih mest se govori kot o družbeno koristnemu cilju, od katerih bomo največj odnesli državljanke in državljani, saj nam bo nevtralna tehnologija optimizirala življenje, olajšala dolgočasna opravila in nam omogočila, da bomo svoja življenja živeli bolj koristno, varno in učinkovito. A kot vedno je tudi tukaj hudič v podrobnostih.
Izgradnja pametnih mest oziroma okolji, v katerih bo veliko število storitev in naprav povezanih v svetovni splet, namreč predpostavlja vsaj tri interesne skupine, ki skušajo kar najbolj uveljaviti svoje interese in pri tem delujejo izredno neuravnoteženo.
Našteli smo že nekaj slovenskih mest, znotraj katerih trenutno potekajo pilotski projekti pametnih mest. Rešitve posameznih pametnih mest so si relativno podobne tudi zato, ker na tem področju v Sloveniji deluje manjše število velikih podjetji, konkurence pravzaprav ni. Podjetja namreč z željo po maksimizaciji dobička skušajo razvijati vnaprej pripravljene rešitve z vsemi vgrajenimi možnostmi (out of the box), to pa povečuje tveganja za končne uporabnike, zmanjšuje njihovo uporabnost in povečuje možnosti kibernetskih napadov na infrastrukturo.
A podjetja, ki ponujajo rešitve, niso edini akter na tem področju. Tukaj je še univerze in raziskovalni centri, ki se povezujejo v t.i. strateška partnerstva (SRIP – Strategic Research & Innovation Partnership) ter javni deležniki – občine, znotraj katerih potekajo ti projekti.
Prednosti sodelovanja
Sodelovanje vsem vpletenim prinaša partikularne koristi, zanimivo pa je, da hitro naletimo na problem oškodovanja davkoplačevalk in davkoplačevalcev ter zanemarjanja potreb državljank in državljanov.
Poglejmo najprej, kako sodelovanje razume industrija. Za članek smo se pogovarjali s predstavnikom podjetja, ki v Sloveniji sodeluje pri projektu pametnih mest, ki je z nami spregovoril pod pogojem, da ne razkrivamo njegovega imena in projekta, v katerem sodeluje.
“Za sodelovanje v projektu pametnega mesta po naših izkušnjah podjetja odločajo zaradi različnih razlogov – želijo demonstrirati razvito tehnologijo, pridobiti skušajo referenco za svojo tehnologijo oziroma se s projektom pozicionirati na trgu, pri nam znanih projektih pa finance niso motivator, saj gre za majhen trg,” pojasnjuje.
Za občine je prednost vzpostavljanja okolja pametnih mest eden od glavnih razlogov evropski denar, ki ga v širši namen digitalizacije občin deli Evropska unija in slovenska država. V sredini februarja 2021 je namreč Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko objavila razpis, ki “sofinancira priprave, organizacije, izvedbe in promocije demonstracijskih projektov vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti.” Čeprav se je pred objavo razpisa (in pred menjavo vlade) govorilo, da bo sredstev šestnajst milijonov in da bo polovico tega denarja namenjena za vzpostavljanje projektov pametnih mest, je trenutno iz tega naslova na voljo le polovica napovedanega zneska.
Iz Skupnosti občin Slovenije, ki je eno od interesnih združenj, v katerega so povezane občine v Sloveniji, pojasnjujejo, da so rezultati ankete med 109 občinami pokazale, da so na področju digitalizacije prva tri najbolj zanimiva področja upravljanje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje ter zaposlovanje in razvoj gospodarstva.
“Kljub temu, da v tem trenutku stavimo na pridobivanje sredstev preko domačih in evropskih razpisov, pa je tudi sicer v sklopu projektnega financiranja potrebno zagotoviti lastni delež sredstev, ki prihaja iz občinskih proračunov. Iz slednjega vira se bo najverjetneje moralo nameniti tudi nekaj sredstev za vzdrževanje teh pametnih rešitev,” razmišljajo v Skupnosti občin, ki na tem področju vidijo tudi smisel v javno-zasebnih partnerstvih.
Pomembno vlogo igrajo tudi univerze. Doc. dr. Emilija Stojmenova Duh, koordinatorica nacionalne mreže FabLab Slovenija, ki predstavlja tehnično platformo za izdelavo prototipov za inovacije in izumov ter spodbuja lokalno podjetništvo, pojasnjuje: “Univerze lahko občinam in podjetjem ponudijo pomoč pri razvoju in implementaciji novosti ter analizo stanja, saj raziskovalne inštitucije praviloma niso vezane na tak ritem delovanje kot je to značilno za občine in podjetja.”
Izkušnje na terenu so različne, pojasnjuje Stojmenova Duh. “Določene občine vedo, da se morajo ukvarjati s konceptom pametnih mest, pa ne vedo, kako. Tako jim pomagamo z razvojem celostnega koncepta, saj se s pametnim mestom ne moreš ukvarjati samo na področju mobilnosti oziroma energetike, temveč moraš k rešitvam pristopiti celostno,” dodaja.
Platformizacija pametnih mest
Stojmenova opozarja, da “je pametno mesto tisto, ki ima zadovoljne občane.” V tem vidi tudi največji izziv implementacije, saj se mestni upravitelji zadeve začnejo lotevati na napačnem koncu. “Veliko občinskih uprav se najprej vpraša – na kateri platformi bomo gradili?” pojasnjuje Stojmenova “in se ne vprašajo, zakaj potrebujejo platformo, kakšne podatke bodo zbirali, zakaj jih bodo potrebovali in tako naprej.”
Navaja primer mestne občine Kranj. “V Kranju je prišlo do problema, ker ljudje niso bili vključeni v razvoj pametnega mesta,” pojasnjuje. “V mestu je veliko delavskih migrantov, ki jih je občina ignorira pri razvoju storitev – predlagali smo jim, naj jih vključijo v raziskavo o tem, kakšne potrebe imajo in kako jih lahko mestna uprava reši,” dodaja.
Pri implementaciji pametnih mest Stojmenova vidi tudi izziv pri osredotočanju na ekonomske kazalce. “Velikokrat se občina odloči, da bo investicije v pametna mesta merila z ekonomskimi učinki – koliko smo za rešitev zapravili in koliko smo z rešitvijo zaslužili,” pojasnjuje in opozarja, da to ni najboljši način. “Zanemarja se družbene učinke, ki jih lahko posredno sicer lahko tudi prevedemo v ekonomske, le njihova vidnost ni takojšnja,” dodaja.
Da občinske uprave na tem področju nimajo dovolj izkušenj poudarja tudi Dušan Caf, direktor zavoda Digitas. “Snovalci projektov v lokalnih skupnostih mnogokrat prevzemajo celo svetovalno vlogo in s tem lokalnim skupnostim povzročajo še dodatno škodo, ker se zanemarjajo vidiki projektov, ki so bistveni za lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo, s tem pa tudi tehnološka in družbena tveganja projektov. Še več, svetovalci, ki občinam pišejo strategije, jim nato prodajajo (drage) rešitve. Takšen način delovanja spodbujajo in omogočajo evropski finančni mehanizmi in premalo usposobljeni javni uslužbenci, ki prav tako ne obvladujejo vseh tveganj evropsko financiranih projektov,” opozarja.
Kako bodo v praksi izgledala javno-zasebna partnerstva, lahko vidimo na primeru slovenskega mesta Logatec.
V pogovoru z direktorjem občinske uprave, Andrejem Vrhuncem, smo namreč izvedeli, da je občina pristopila k pilotnemu projektu Platforme pametnega mesta, ki ga ponuja družba T-2. “Pilotni projekt se izvaja po principu Proof of Concept (PoC), kar pomeni, da je občina na voljo za uvajanje in testiranje posameznih funkcionalnosti, ki jih izvajalec predvideva kasneje ponuditi na odprti trg oziroma ponuditi drugim občinam. Občina sama pa lahko te vsebine uporablja pod ugodnejšimi pogoji,” pojasnjuje Vrhunc.
“Izbor platforme je temeljil na želji, da se projekt postavi na temelje, ki niso izvedeni po principu “vendor lock in”, ki podpirajo odprte standarde (predvsem enostavno možnost vključevanja OpenAPI virov podatkov) in ki omogočajo vključevanje neomejenega števila vertikalnih področij. Ključno je, da gre za Open Data platformo, pri čemer je omogočeno deljenje zbranih podatkov za razvoj novih rešitev in storitev, ne glede na to, kdo te rešitve pripravlja (Third Party),” opisuje želje občine in nadaljuje, da so za razliko od ostalih projektov “v središče želeli postaviti t.i. pametnega občana. Ob raziskovanju trga smo ugotovili, da obstaja veliko ponudnikov, ki prodajajo izdelke, katerih niti še niso pričeli razvijati, ali pa ponudnikov, ki so osredotočeni izključno na nekaj ali celo samo eno od vertikal (npr. IoT). Tako nam po opravljeni analizi trga ni ostalo veliko izbire,” dodaja.
Občina Logatec skuša s platformo pametnega mesta rešiti izziv enotne digitalne identitete občana, spremljanje kvalitete zraka, spremljanje zasedenosti parkirnih mest, spremljanje zasedenosti polnilnih mest električnih polnilnic, testiranje senzorjev zaznavanja polnosti in stanja zabojnikov za odpadke na ekoloških otokih, napovedovanje verjetnosti poplav in obveščanja javnosti. Hkrati jih zanima tudi spremljanje zasedenosti parkirnih mest in polnilnice za e-vozila ter vzpostavitev deljenja avtomobilov ter plačilna platforma za občinske storitve.
Zgledi iz tujine
Stojmenova opaža, da se tudi pri primerih iz tujine preveč zgledujemo po mestih na Zahodu. “Velikokrat se kot zgled pametnih mest omenjajo Barcelona, Dunaj, Milano, ki pa so za naše razmere neprimeni,” pojasnjuje in nadaljuje, “nihče ne omenja nizozemskega Groningena in romunskega Cluja, ki sta bolj relevantna za nas.”
Daniel Homorodean, podpredsednik združenja Cluj IT Hub, poudarja, da gre za večplastno sodelovanje med občinskimi oblastmi, zasebnim sektorjem in nevladnimi organizacijami. “To sodelovanje se pozna tudi pri pridobivanju sredstev iz EU razpisov,” poudarja Homorodean, ki dodaja, da imajo glavno besedo pri razvoju lokalne oblasti. “ Po mnenju Homorodeana je Cluj še vedno daleč od pravega pametnega mesta, a je z ozirom na splošno stanje digitalizacije v Romuniji “že zelo daleč.”
A tudi romunski Cluj je problematičen, tako kot vedno je hudič v podrobnostih. Tako Bogdan Manolea, predsednik nevladne organizacije Association for Technology and Internet – ApTI Romania kritično gleda na projekt. “Romunska pametna mesta lepo izgledajo predvsem na papirju,” komentira in opozarja, da “gre pri določenih rešitvah t.i. pametnih mest za klasične rešitve digitalizacije, ki jih razvijamo zaradi mednarodnih razpisov.”
Hkrati opozarja na terminologijo. “Pametno mesto je velikokrat samo projekt političnih odnosov z javnostmi, ki bi radi v sodelovanju z posameznimi podjetji upravičili financiranje določenih produktov, medtem ko lahko pri občankah in občanih opazimo velik odmik od rešitev in veliko pomanjkanje digitalnih veščin, ki bi spodbujale uporabo,” dodaja.
Denar vodi razvoj
“Veliko je lobiranja,” na vprašanje o praktičnih izvedbah in implementacijah odgovori dr. Stojmenova Duh. “Selektivno odprta vrata občinskih uprav pa pomenijo tudi implementacija rešitev, ki niso nujno najboljše,” opozarja.
Caf dodaja: “Občine večinoma niso usposobljenje za prepoznavanje tveganj na področju razvoja pametnih mest. Pri tem seveda ne gre le za projektna tveganja, ampak tudi za tehnološka in druga tveganja. S sodelovanjem na centralno plansko vodenih projektih se večinoma ne poistovetijo in ne prevzemajo praktično nikakršne odgovornosti.”
Stojmenova v takemu načinu razvoja, kjer se najprej razrešuje izbor platforme, vidi velik problem. “Nimamo namreč urejenega sistemskega podpornega okolja, ki bi se ukvarjalo s problemi implementacije pametnih tehnologij pri posameznih mestih,” ocenjuje. “Ponudniki platform ne želijo razviti ničesar drugega kot to, kar že imajo,” dodaja in poudarja, da se na tem mestu ne upošteva dejanskih potreb občin.
V javnih razpisih Stojmenova vidi priložnost, da “mesta preizkusijo različne koncepte v praksi. Mesta dobijo super priložnost, kjer ti nekdo plača, da se malo igraš in ugotoviš, kaj vse se da narediti.” Občine tako po mnenju Stojmenove dobijo javni denar, kar razbremeni občinski proračun, podjetja pa možnost, da v praksi preizkusijo svoje izdelke. “Na dolgi rok morajo podjetja in mesta poiskati skupne poslovne modele, o katerih se lahko začnejo pogovarjati še sedaj,” še dodaja.
Tak koncept javno-zasebnih partnerstev pa je lahko izrazito tvegan. Dušan Caf opozarja: “To je posledica centralno planskega pristopa, kjer je edini pravi namen črpanje evropskih sredstev, ne pa razvijanje pametnih mest, ki bila po meri lokalnih skupnosti in lokalnega prebivalstva. S sedanjim sistemom financiranja, ko razvoj lokalnega okolja diktirajo podjetja, zbrana okoli GZS, in akademski krogi, ki so odmaknjeni od realnega življenja, izgubljajo predvsem lokalne skupnosti in prebivalstvo. S tem pa Slovenija izgublja priložnost, da bi razvila lokalne razvojne sposobnosti,” opozarja.
Se ti zdi to pomembno?
Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.
Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.
Leave A Comment