Podjetje Huawei je leta 2015 opazilo, da ima problem. Joy Tan, vodja odnosov z javnostmi pri ameriški podružnici tega kitajskega podjetja je v objavi na omrežju LinkedIn pojasnila, da so z raziskavo ugotovili, da “nas ljudje poznajo, a ne vedo veliko o naši zgodovini, izdelkih in kulturi.”
Zato se je Huawei odločil za strateško sodelovanje z vplivneži. “Določili smo seznam vplivnežev in jih razvrstili v tri kategorije pomembnosti, glede na njihov doseg in vpliv,” pojasnjuje Tan in nadaljuje, “da smo iskali ljudi, ki so vplivni na sploh oziroma ki imajo močan vpliv na posameznih področjih, kot računalništvo v oblaku, robotika, finančna tehnologija oziroma pametna mesta.”
Trženje s pomočjo znanih in digitalno pismenih posameznikov, ki s svojim krogom sledilcev za določen trg predstavljajo nov način nagovora podjetij, ki se hkrati s tem izognejo nekaterim regulatornim pravilom na področju oglaševanja, je vedno bolj prisotno tudi v Sloveniji.
Huawei in položaj na zahodu
Huawei na področju informacijske tehnologije bije več bitk za javno mnenje in svoj ugled. Ne gre samo za problem 5G tehnologije in digitalne suverenosti ter vprašanja ameriško-kitajskih odnosov, problematične so tudi povezave Huawei z uradnim Pekingom in vedno glasnejša opozorila glede kršenja človekovih pravic različnih manjšin, kjer Huawei kitajski državi pomaga s tehnološkimi inovacijami.
Analitiki tudi opozarjajo, da gre pri odtisu podjetja Huawei v evropskem prostoru za širšo sliko ter da so 5G tehnologije samo vrh ledene gore – enako, če ne še bolj problematičen je bančni sektor, kjer se države zaradi vedno večjega števila kitajskih turistov odločajo za integracijo kitajskega sistema za plačila AliPay.
Države Evropske unije in partnerice Združenih držav Amerike na tem področju še niso izoblikovale enotne politike, brez poenotene strategije so tudi države Balkana. V zadnjem času veliko pozornosti dobiva Romunija, ki s svojo uporniško držo zaenkrat relativno uspešno zavira kitajsko nadvlado na področju informacijske tehnologije v tej državi, medtem ko Francija in Nemčija glede odločitev, povezanih s Huawei strojno opremo zaenkrat še stojita na nasprotnih bregovih, Velika Britanija pa sledi ameriškemu zgledu.
Huawei in slovenski vplivneži
Konec leta 2019 je Huawei v Sloveniji predstavil nekaj vplivnežev, s katerimi sodelujejo na slovenskem trgu. “Huaweieve inovacije so prišli pospremit številni tehnološki navdušenci, med drugim tudi nekateri od ambasadorjev znamke – Ciril Komotar, Jure Košir, Tibor Golob in Franko Bajc, katerih zapestja so na dogodku že krasile pametne ure Watch GT 2,” piše v promocijskem članku. Poleg tega Huawei v Sloveniji sodeluje še z Anjo Klašnja, Ajdo Sitar, Leo Filipovič, Rebeko Dremelj in drugimi.
Za ta del oglaševalskih aktivnosti skrbi agencija Sidera. Direktorica agencije Urška Ambrož pojasnjuje, da izbor vplivnežev poteka pod vplivom večih meril, da pa gre za “kompetentne in izkušene posameznike, za katere je njihova baza sledilcev presodila, da imajo znanje oziroma izkušnje o tematiki, ki jo predstavljajo.”
Zanimalo nas je, kako agencije in posameznice ter posamezniki sodelujejo s podjetjem Huawei. Kontaktirali smo več vplivnežev, ki na svojih profilih oglašujejo proizvode blagovne znamke Huawei ter jih vprašali, če bi nam lahko pojasnili njihov pogled na sodelovanje. Na naše povabilo k pogovoru se je odzval Jure Košir, medtem ko je več drugih povabilo k sodelovanju ignoriralo in se nanj ni odzvalo.
Z Juretom Koširjem smo se pogovarjali o razlogih za sodelovanje s to blagovno znamko. “Očitno so presodili, da moje število sledilcev na Instagramu ustreza njihovim pričakovanjem,” pojasnjuje in nadaljuje, da s Huawei sodeluje občasno, pri posameznih projektih. Dodaja še, da je njegova ciljna javnost na Instagramu jasno določena in sicer gre za populacijo med tridesetim in petdesetim letom starosti, ki je dovzeten za višji razred telefonov in dodatkov za telefone.
Muslimanska manjšina in Huawei
Konec leta 2020 je Huawei poleg vedno bolj vročega boja z ameriško informacijsko družbo in omejitvami pri vzpostavljanju 5G omrežja v ZDA ter Evropski uniji doletela še ena afera. Ameriško podjetje IPVM je namreč v začetku decembra 2020 v sodelovanju z Washington Post potrdil dolgoletne domneve, da Huawei na Kitajskem v sodelovanju z lokalnimi partnerji razvija sisteme nadzora za pregon muslimanske manjšine.
V poročilu organizacije IPVM namreč ugotavljajo, da je Huawei za kitajsko vlado razvil in testiral sistem prepoznavanja obrazov, s katerim lahko oblasti na relativno enostaven način “lovijo” pripadnike muslimanske manjšine na Kitajskem. Huawei je državi pomagal z razvojem programske in strojne opreme ter vzpostavitvijo infrastrukture za delovanje tega sistema.
Objavi poročila so sledile burne reakcije povsod po svetu. Med drugim je na Danskem odstopil vodja lokalne podružnice Huawei, Tommy Zwicky, hkrati je pogodbo s tem podjetjem prekinil nogometaš Barcelone, Antonie Greizmann. Nizozemski parlament je ravnanje Kitajske na področju pregona muslimanske manjšine označil za genocid.
Amnesty International je v svojem poročilu lansko leto opozoril na vedno bolj problematično področje kršenja človekovih pravic s pomočjo digitalnih tehnologij, kjer sodelujejo tako kitajska kot tudi podjetja Evropske unije. Amnesty v svojem poročilu posebej izpostavlja problem muslimanske manjšine na Kitajskem, ki jo kot žrtve nadzora in pregona izpostavljajo tudi raziskovalci podjetja IPVM. Gre torej za večletni trend, ki šele v zadnjem času pridobiva pozornost Zahoda.
Vloge Huawei pri oblikovanju nadzornega sistema muslimanske manjšine na Kitajskem in vloge Huawei pri oblikovanju nadzornega sistema Košir ne pozna, čeprav je seznanjem z represijo kitajske države nad to manjšino. “Na večih področjih ne podpiram kitajskih praks, tako kot ne podpiram praks Združenih držav Amerike,” poudarja Jure Košir, “saj se kratenje človekovih pravic dogaja marsikje.”
“Sam ocenjujem, da nimam tako velikega vpliva, da bi lahko spremenil percepcijo javnosti, čeprav sem proti kršenju človekovih pravic s strani Kitajske,” dodaja Košir, “drugače bi bilo, če bi recimo Huawei promoviral v celotni regiji oziroma bi bilo naše sodelovanje bolj poglobljeno – moje sodelovanje se osredotoča bolj na uporabniško izkušnjo njihovih izdelkov.”
Košir se kot ambadasor blagovne znamke Huawei ne vidi kot promotor kitajske države in njihovih interesov. “Ne podpiram vsesplošnega nadzora in kršenja človekovih pravic, a hkrati mislim, da se z izpostavljanjem Huawei temu podjetju dela krivica,” pojasnjuje in dodaja, “da gre tukaj za strah Zahoda pred vseprisotno kitajsko industrijo.” V primerjavi s kitajsko družbo nadzora Koširja bolj skrbi kitajsko neekološko ravnanje z okoljem.
Urška Ambrož pojasnjuje, da “Podjetje Huawei Consumer BG obžaluje odločitev Antoina Griezmanna o prekinitvi partnerstva, ki jih je povezovalo več let. Odločitev Antoina Griezmanna spoštujejo in situacijo jemljejo zelo resno.” Hkrati Ambroževa dodaja, da “v podjetju pojasnjujejo, da na področju etničnih skupin ne razvijajo algoritmov, aplikacij ali rešitev za prepoznavanje obrazov. Huawei na področju umetne inteligence razvija splošne tehnologije, ki temeljijo na mednarodnih standardih. Huawei ni vključen v razvoj nivoja aplikacij, ki določa, kako se uporablja splošna tehnologija. Huawei izdelki in rešitve so v skladu z ustreznimi industrijskimi standardi in zakonskimi zahtevami. Huawei v celoti in dosledno spoštuje smernice Združenih narodov o poslovanju in človekovih pravicah ter deluje v skladu z zakonodajo vseh 170 držav, v katerih deluje.”
Odgovornost oglaševalcev
Da se Huawei zaveda moči marketinga na tem področju, je mogoče sklepati tudi po poročanjih o ogromnemu oglaševalskemu proračunu, s katerim skuša to kitajsko podjetje vplivati na politično odločanje Evropske unije o pogodbah na področju 5G telefonije in na njegove problematične prakse na področju uporabe lažnih profilov za distribucijo pozitivnih sporočil o tem podjetju.
Ko je na Danskem odstopil Tommy Zwicky, je za Washington Post pojasnil, da “je odstopil, ker se ni mogel več pogledati v ogledalu”. Zwicky je svoje šefe večkrat prosil za bolj aktivno javno politiko na področju opozoril glede kršitev človekovih pravic in povezav s podjetjem Huawei, “a jih to ni zanimalo.”
Direktorico oglaševalske agencije Urško Ambrož, ki skrbi za del oglaševalskih poslov Huawei na slovenskem trgu, smo vprašali, kakšen je njihov pogled na omenjen odstop in tematiko. Ambroževa odgovarja: “Komunikacijska agencija Sidera s podjetjem Huawei v Sloveniji sodeluje praktično od njihovega vstopa na slovenski trg. Sodelujemo izključno na področju komuniciranja z javnostmi za naprave in storitve. Naši poslovni odnosi so dolgoročni, profesionalni in zelo uspešni. Omenjene tematike ne poznam in je ne morem komentirati.”
Odgovori zastopnikov agencije in vplivnežev v Sloveniji so presenetljivi in ne sledijo aktualnim trendom na tem področju. Kitajsko obravnavanje muslimanske manjšine je izredno problematično in krši več pravil Ženevske konvencije, vloga zasebnih podjetij pri sistemskem preganjanju pa je večkrat dokazana. Vloga potrošnika je vedno večja, a le del celotne enačbe – ključna je tudi politična volja in gospodarska pobuda, ki bi obsodila ravnanje ter s političnim in ekonomskim pritiskom vplivala na kitajske prakse.
Normalizacija nenormalnega
Mogoče se bo komu zdelo, da s klicanjem odgovornosti vplivnežev in oglaševalcev podjetja, ki jo več virov povezuje s kršitvami človekovih pravic, vohunjenja ter drugih problematičnih praks pretiravamo, in da vidimo samo drevo, ne pa gozda.
Težava je ravno v tem, da se s takimi partikularnimi praksami na področju javnega nastopa in odnosov z javnostmi izoblikuje širša slika ugleda, ki nato vpliva tudi na politično odločanje. Ravno na to računa podjetje – da mu bo uspelo s piar kampanjo, v katere so po poročanju medijev vključene tudi zelo škodljive prakse, vplivati na javno mnenje do te mere, da bodo v praksah podjetja Huawei videli samo vrhunce, ne pa tudi prej omenjenih problematičnih praks.
Na problem je potrebno opozoriti takrat, ko lahko še vplivamo na potem in reševanje. Na primeru kitajskih praks pametnega mesta in sistema nadzora v Beogradu lahko že danes vidimo, kako težko je vzpostavljanje zasebnosti, ko jo enkrat izgubimo.
Se ti zdi to pomembno?
Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.
Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.
Leave A Comment