Uber: Lobističen predator delavskih pravic

Kampanja za legalizacijo storitve Uber v Sloveniji se nadaljuje. Minister za promet, Jernej Vrtovec, pri pridobivanju političnega soglasja za zakonsko podlago, ki bo urejala to področje, po našem mnenju zlorablja tudi znanost in ostale interesne skupine, ki podpirajo uvedbo tudi z zelo problematičnimi trditvami, ki nimajo osnove v realnem stanju.

Tako je minister predstavil rezultate javnomnenjske raziskave, kjer večina vprašanih podpira uvedbo storitve Uber v Sloveniji, hkrati pa je na okrogli mizi v sodelovanju z Inštitutom Josef Štefan in AMZS predstavil argumente za to storitev in prednosti uvedbe v Sloveniji.

Med drugim je dr. Marko Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij in raziskovalec na Inštitutu Josef Štefan izjavil, da je to vsekakor izredno koristna storitev in da “v primeru mobilnosti to pomeni, da bo preglednejše za uporabnike, voznike in državo.”

Grobelnik je dolgoletni podpornik storitve Uber, že leta 2016 je v pogovoru za MMC RTV takole pojasnil svoje razloge za: “Če se vsi kar naenkrat zbojijo, ko en Uber poskuša priti sem, imajo pa že sami pod roko podobno zadevo …, naj se vprašajo, zakaj je do te razlike prišlo. To je, kot da bi ti v teku na 100 metrov tekmec dal 50 metrov prednosti, in ko te prehiti, se pritožuješ, da te nima pravice prehiteti.”

Uber ne deluje transparentno

Razpravo o vmeščanju Uber storitve je ministrstvo domiselno vmestilo kot izboljšanje taksi storitev v Sloveniji. Nezadovoljstvo ljudstva nad taksisti je skorajda pregovorno, negativne izkušnje na področju neodzivnosti taksistov, nerazumljivih tarif in prekomernega zaračunavanja prevoza ter ostalih negativnih izkušenj s taksisti je namreč izredno lahko izrabiti za generiranje podpore storitvi, ki naj bi z enim mahom odpravila vse probleme taksi služb. A treba se je vprašati – na račun česa?

Vzemimo za začetek Grobelnikovo trditev o preglednosti za uporabnike, voznike in državo. Določene probleme, ki jih Uber uvaja v odnosu do vseh treh interesnih skupin, smo že omenili, tokrat se posvetimo problemu preglednega delovanja podjetja Uber.

Že dalj časa je namreč jasno, da je Uber izredno nepregleden na področju delovanja svojega algoritma, s katerim povezuje voznike in potnike. Algoritem namreč podjetju sporoča veliko podatkov o voznikih (ki tehnično niso zaposleni pri Ubru), ti podatki pa nato služijo podjetju tudi za sankcioniranje voznikov. Hkrati vozniki že dalj časa protestirajo zaradi netransparentne cenovne politike tega podjetja in zahtevajo več razumljivih podatkov o tem, kako Uber izračunava ceno poti in kako odloča o zaslužkih voznikov.

Mediji so poročali tudi o primerih Ubrovega spodkopavanja konkurence z neetičnimi prijemi oziroma izogibanju nadzoru delovanja s strani inšpektorjev za delo, Uber pa je na splošno podjetje z zelo problematičnimi praksami.

Uber je eden večjih globalnih lobistov

Tudi na področju vplivanja na politične odločitve je Uber izredno močno in netransparentno podjetje. Na večih koncih sveta Uber namreč pritiska na politične odločevalce in skuša doseči spremembe delovne zakonodaje, ki bi služile enostavnemu najemanju in odpuščanju pogodbenih sodelavcev (ki tehnično niso zaposleni pri Ubru), tudi v Sloveniji se že dalj časa piše o lobističnih pritiskih na odločevalce, ki nato zakonodajo pišejo po nareku lobistov.

Tudi v ameriškem okolju je Uber eden od glavnih lobistov, ki si poleg Apple, Microsoft in Google prizadeva za čim manj državnega nadzora nad poslovanjem glavnih motorjev digitalne ekonomije in preprečevanju novih regulatornih predlogov. Še več – prek aplikacije Uber pritiska tudi na uporabnike in jih tako vključuje v svoje lobistične kampanje, četudi uporabniki tega ne želijo.

Težko bi rekli, da gre za podjetje, ki tržni delež pridobiva izključno ali v večini zaradi kvalitete storitve, ugodne cenovne politike oziroma transparentenga delovanja. Gre za podjetje, ki se poslužuje vseh dovoljenih in problematičnih praks lobiranja in političnega pritiskanja na odločevalce, da sebi zagotovi najboljšo pozicijo na trgu – na račun vseh ostalih.

Izgon Ubra iz Evropske unije

Trenutno je v Evropski uniji več držav, ki so Uber že prepovedale. Razlogi so različni, a so primeri povezani s kršitvami delavske zakonodaje, diskriminacija, problemi z varnostjo in druge težave.

Ironično – minister Vrtovec zagotavlja, da so se “pri pripravi sprememb (so) se zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah in Vrtovec je zatrdil, da so v predlog novele zakona vključili vse socialne varovalke. “V ničemer ne bo šlo za t. i. izkoriščevalski sistem,” je dejal in dodal, da bodo za vse voznike veljali enaki pogoji – ne glede na to, ali bodo vožnjo opravljali prek aplikacije in prek taksimetra.”

A tukaj nastane paradoks – država pravi, da Uber uvaja zaradi problematičnega delovanja taksistov (ki morajo delovati v skladu s slovensko zakonodajo) in Uber ponuja kot rešitev problema kršenja slovenske zakonodaje s strani taksistov, ki je očitno ne zmore učinkovito regulirati. Vprašanje – kako učinkovita bo regulacija Ubra, glede na primere Ubrovih kršitev zakonodaje iz celega sveta in enega večjih lobističnih aparatov, ki podpirajo to podjetje?

Dodatno vprašanje – glede na vedno daljši seznam držav, ki Uber prepovedujejo, bi bilo ministra zanimivo vprašati, katere države je imel v mislih. Vemo, da to niso Nemčija, Francija in Italija – države, po katerih se ponavadi zgledujemo.

Lahko bi celo rekli, da je Uber vedno bolj obupan in da ga iz držav, kjer imajo relativno zgledno urejena področja delavske zakonodaje in regulacije pot vodi v države, kjer lahko z lobiranjem in izigravanjem neukih politikov še vedno obratuje na škodo voznikov in potnikov ter družbenega in naravnega okolja.

Slovenija: Moderne so digitalne vile in lopate

V Sloveniji sodeč po medijski reprezentaciji tega podjetja, po pritiskih lobistov na odločevalce, ki še vedno uspejo zgenerirati dovolj pozitivnega javnega mnenja, pri čemer so nasprotniki te storitve označeni za zaostale in digitalno nekompatibilne.

Da se to dogaja leta 2021, ko iz celega sveta prihajajo problematična poročila o kršitvah delavske zakonodaje, je nezaslišano. Da politični predstavniki in stroka leta 2021 Uber predstavlja kot rešitev za probleme mobilnosti in da tako očitno podlegajo lobističnim pritiskom, ki jim v usta polagajo sladke besede, je katastrofa.

Čas je, da obrnemo prizmo in začnemo jasno in glasno zahtevati varovanje naših delavskih in človekovih pravic. Da odločevalce opozorimo, da so v službi ljudi in ne korporacij in da pri vprašanju o zaostalosti pri zagovarjanju konceptov predatorskega kapitalizma, ki ga je zavrnilo že več držav, po katerih naj bi se Slovenija zgledovala.