Konec letošnjega januarja se je v večih slovenskih mestih zgodil protest, na katerem so posameznice in posamezniki pozivali k odprtju šol. Nekatere protestnice in protesniki so dan po protestu prejeli plačilne naloge slovenske policije, s katerimi so jih oglobili zaradi sodelovanja na protestu, pretežno zato, ker niso nosili zaščitnih mask.
“Posameznike so začeli obiskovati že včeraj, pozno proti večeru, nekateri pa so kazen dobili danes, in sicer večinoma zaradi nenošenja mask,” je v oddaji 24UR povedala Elvedina Mujkić Bešić.
Kot kaže, so jih identificirali na podlagi slik in posnetkov, ki so krožili po spletu. Vir: 24ur
Zanimivo pri tem je bilo, da po poročanju medijev policistov fizično ni bilo na protestih, zato nas je zanimalo, kako so prišli do podatkov o protestnicah in protestnikih, ki so si zaslužili globo. Poročilo na 24ur pa ni bila edina omemba takega načina zbiranja podatkov o protestnikih.
Na Facebook omrežju smo našli zapise posameznikov, ki so jih na domu manjših krajev po Sloveniji obiskali policisti, potem ko so na različnih spletnih omrežjih objavili vabila na proteste. Med drugim je vabilo na protest objavila tudi novinarka javnega zavoda RTV Slovenija, Eugenija Carl.
“Generalni direktor je dopisu priložil tudi priponko – FB post s fotografijo letaka, ki je opozarjal na shod. Uganete s čigavega FB profila sneto? Z mojega. Generalni direktor namreč zahteva, da se preveri, ali sem tudi jaz organizatorka protesta,” je novinarka Carlova zapisala na svojem Facebook profilu potem, ko je novi generalni direktor slovenske policije dr. Anton Olaj na policijsko upravo Koper poslal zahtevo po identifikaciji protestnikov proti zaprtju šol.
“Obstaja več različnih načinov…”
Na Slovenski policiji so nam najprej pojasnili, da pri ugotavljanju identitete niso uporabljali biometričnih metod. “Policija v navedenih postopkih ni uporabljala biometričnega nadzora. Policisti kršitve zaznavajo sami neposredno na kraju, kakor tudi z zbiranjem dodatnih obvestil, ter pregledom fotografij javno dostopnih objav medijev in objav na družabnih omrežjih,” nam je pojasnila Aleksandra Golec iz Policijske uprave Ljubljana.
Na vprašanje, kako iz objav na družabnem spletu ugotavljajo identiteto posameznice oziroma posameznika, je Golecova pojasnila, da “Konkretnih primerov ugotavljanja identitete ne moremo komentirati. Lahko pa na splošno pojasnimo, da obstaja več različnih načinov ugotavljanja identitete osebe na fotografiji (kot npr, so ob fotografijah velikokrat objavljeni tudi podatki oseb, nekatere osebe policisti poznajo iz predhodnih postopkov, v določenih primerih fotografije oseb, ki jih iščemo objavimo tudi v medijih in javnost zaprosimo za podatke, včasih dobimo fotografijo s podatki s strani anonimnih pošiljateljev in podobno…).”
Fizično izražanje politične volje na ulici v informacijski družbi praviloma dobi svoj odmev tudi v spletnem okolju, kjer protestnice in protestniki objavljajo posnetke ter fotografije s protesta ter tako širijo doseg fizične manifestacije. A to hkrati pomeni, da protestniki svojo identiteto izpostavljajo široki javnosti in tvegajo odgovor represivnih državnih organov.
Kako zavarovati svojo identiteto
Z javnimi protesti in represivnim državnim organom imajo veliko izkušenj v Srbiji. Filip Milošević, član kolektiva Share Foundation in aktivist, nam je pojasnil, da se demonstracije v Beogradu, “mestu tisočerih kamer”, prilagajajo novi realnosti.
“Razlika med aktualnimi protesti in preteklimi izražanji politične volje na ulici je bila v prisotnosti velikega števila nadzornih kamer, s katerimi lahko oblasti hitro pridejo do podatkov o posameznici in posamezniku,” pojasnjuje. “Hkrati se ti podatki lahko zbirajo v različne podatkovne baze, iz katerih lahko državni aparat kasneje črpa dodatne informacije o protestnikih, njihovem gmotnem stanju in drugih lastnosti,” še dodaja.
Filip pojasnjuje, da se je bilo treba novi realnosti prilagoditi, če so protestniki in protestnice hoteli zavarovati svojo zasebnost na protestih. “Za začetek doma pustite svoje pametne telefone oziroma si za proteste omislite SIM kartico, ki je ne morejo povezati z vami, če bi na protestu slučajno vršili nadzor z IMSI lovilci,” poudarja Filip. “Hkrati se je treba zavedati, da je treba zaščititi tudi fizično identiteto in se na proteste odpraviti zamaskirani oziroma na drugačen način poskrbeti, da smo nerazpoznavni,” še dodaja.
Čeprav tehnologija prepoznavanja obrazov hitro napreduje in se sploh v pandemiji koronavirusa razvijalci kamer in programske opreme ukvarjajo tudi s čisto legitimnim problemom ugotavljanja obraznih potez, ki jih zakriva maska, se z njo zaščitimo pred situacijo, v kateri bi lahko policija na podlagi javno objavljenih fotografij ugotavljala identiteto protestnikov.
Odgovornost je tudi na protestnicah in protestnikih, ki v želji po čim širši obveščenosti javnosti posredovati čimveč informacij o protestih in protestno dogajanje snemajo ter objavljajo na spletu. Kot smo ugotovili iz odgovorov Slovenske policije, lahko policisti s spremljanjem družabnih omrežij in javnih objav, na katerih se pojavljajo označene protestnice in protestniki, hitro pridejo do velikega števila koristnih informacij.
Filip opozarja še na informacijski paradoks: “Po eni strani je s pomočjo spletnih tehnologij hitro in enostavno na protest pozvati večje število ljudi, po drugi strani pa ravno ta tehnologija omogoča lažje zasledovanje in nadziranje protestnikov,” pojasnjuje in dodaja, “da je to pogubno za osnovne demokratične procese in človekove pravice, saj se bodo ljudje zaradi strahu pred sankcijami vnaprej izogibali izražanju svojih mnenj – bodisi na spletu, bodisi v javnosti.”
Digitalne podatkovne baze
Po celem svetu z vedno bolj vseprisotno informacijsko družbo različni viri opozarjajo na vedno večje razraščanje družbe nadzora in uporabo spletnih tehnologij pri nadziranju posameznik in posameznikov.
Iz ZDA tako prihajajo informacije, da je ameriška policija pri protestih leta 2020 uporabila t.i. “geofence” nalog,s katerim je od spletnih velikanov zahtevala uporabniške podatke vseh, ki so se v določenem času nahajali na določenem geografskem območju, pri napadu na zgradbo Kongresa 2021 pa tehnologije prepoznavanja obrazov. Podobne pritiske raziskovalci beležijo v večih državah Evropske unije, kjer se zaradi različnih razlogov povečuje nezadovoljstvo ljudi.
Aktivisti že dalj časa opozarjajo, da gre tehnologija z roko v roki z represijo, ki jo izvajajo tako zasebni kot tudi državni akterji, regulativa na tem področju pa zamuja. Čeprav lahko spremljamo pozitivne novice glede sankcioniranja državnih represivnih organov, ki si preveč prosto razlagajo legalno uporabo nadzornih tehnologij, se je potrebno zavedati, da je kurativa vedno prepozna in da se je potrebno bolj posvetiti preventivi.
Državljan med pravno teorijo in policijsko prakso
Treba se je tudi zavedati, da policija deluje v skladu s pooblastili in omejitvami zakonodaje in da je področje organizacije in udeležbe na javnih protestih urejeno z zakonom o javnih zbiranjih. Zakon pozna več različnih oblik javnega zbiranja in izražanja mnenj, hkrati pa prepoveduje zbiranja, na katerih bi se izvrševala kazniva dejanja oziroma na katerih bi se pozivalo k izvrševanjem kaznivih dejanj.
V preteklosti so pravniki in mediji že opozarjali glede spornih pravnih interpretacij zakonodaje s strani notranjega ministrstva in policije, prav tako je to večkrat storil tudi informacijski pooblaščenec. Čeprav Slovenija na večih mestih z zakonodajo varuje posameznikovo zasebnost, pa lahko na zgornjih primerih vidimo, da je velikokrat stvar odvisna od interpretacije ter posameznikove volje ter znanja, s katerim tudi dejansko zavaruje svojo zasebnost.
Preden se torej odpravite na naslednji protest, poskrbite za svojo varnost in se zaščitite tako pred koronavirusom kot tudi pred zasebnim nadzornim aparatom spletnih omrežij, ki ga s pridom uporablja tudi državni aparat nadzora in represije.
Se ti zdi to pomembno?
Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.
Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.
Leave A Comment