Mednarodna korporacija Uber je v začetku junija 2021 dobila zakonsko podlago za delovanje v Sloveniji. Minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, je glasovanje v državnem zboru pozdravil s tvitom: “50 glasov ZA boljšo, preglednejšo in modernejšo storitev na področju taksi prevozov. ZA moderno, digitalno in napredno Slovenijo, ki bo temeljila na jasnih pravilih in zdravi konkurenci, namesto na monopolih in zbirokratiziranosti.”
O poslovnem modelu tega podjetja smo že pisali, opozorili pa smo tudi na negativne posledice uvajanja ekonomije na klic v lokalno okolje. Tokrat se ukvarjamo še z enim mitom glede ekonomije na klic, ki predpostavlja skoraj neskončen nabor ponudbe, zaradi katere po ekonomski logiki cena povpraševanja ostaja nizka. Izkaže se, da je ekonomija na klic, ki jo zagovorniki rišejo kot demokratično in vključujočo, v svojem bistvu bolj podobne sužnjelastniškemu razmerju.
Kaj se torej zgodi, ko sužnjem prekipi?
Pandemija razkrila katastrofalno stanje
Med pandemijo koronavirusa je začelo število delavcev na klic, ki so bili v nevarnih časih pripravljeni opravljati, drastično upadati. Pomanjkanju delovne sile je botrovalo tudi nižanje višine zaslužkov, ki jih je korporacija Uber delila med voznike, hkrati je na začetku pandemije vedno več potencialnih strank ostajalo doma oziroma izbiralo drugačne načine prevoza.
Posledice sesutja ponudbe in povpraševanja je bila za Uber katastrofalna. Že februarja 2021 smo lahko brali o izgubah paradnih konjev ekonomije na klic, ki so botrovale upadu uporabnikov teh storitev. Ironično – čeprav je Uber beležil upad povpraševanja po svojih storitvah, se mu to ni poznalo na borzni kotaciji, kjer so investitorji podjetje nagradili s kupovanjem delnic tega podjetja.
Razmere so bile marca 2021 tako kritične, da je Uber marca 2021 napovedal vlaganja v poseben stimulativni program za voznike in oglaševal boljše zaslužke, ki pa so bili posledica upada ponudbe. Manj voznikov, boljše plače. Spomladi so vodilni v podjetjih ekonomije na klic napovedovali veliko vrnitev takoj, ko se bodo razmere zaradi uvoda v pandemijo normalizirale, a so se napovedi izkazale za neutemeljene. Junija 2021 se namreč velika vrnitev delavcev ni zgodila, predvsem zato, ker so imeli ljudje med pandemijo več časa za premislek o tem, kaj bi pravzaprav želeli početi.
Hkrati so vedno glasnejši kritiki, ki opozarjajo, da ekonomija na klic za glavne pobudnike pač ni profitabilen model delovanja. Ponudba in povpraševanje je tako samo del enačbe, upoštevati je potrebno tudi stroškovno učinkovitost in profitabilnost na račun nižanja cene dela in davčne optimizacije. In se seveda zavedati, da ekonomija na klic ne rešuje problemov mobilnosti, temveč odpira nove težave na področju negativnega vpliva na okolje ter težav z družbenim okoljem.
Regulacija ekonomije na klic
Poleg težav na trgu dela se glavni igralci na trgu ekonomije na klic soočajo tudi z vedno večjim regulatornim pritiskom na obeh straneh Atlantika.
Pritisk ameriških regulatorjev na ureditev razmer na področju delovnih razmerij ter socialnega statusa delavcev ekonomije na klic, sindikalna organizacija delavcev in stavke ter poteze Evropske komisije, s katero skuša rešiti najbolj pereče izzive na tem področju, napovedujejo, da se politična klima na tem področju spreminja.
Hkrati so vedno glasnejši pozivi po sindikalizaciji delavcev na klic, ki spet odpirajo nova vprašanja glede “cenovne učinkovitosti” in privlačnosti tega modela nove ekonomije. Zadnji žebelj v krsto te izkoriščevalskega modela bi bile lahko spremembe na področju davčne zakonodaje, ki so napovedane za prihodnje leto. Z njimi naj bi v večih državah uvedli obvezno poročanje o dobičkih, ki so posledica ekonomije na klic, kar bi spet pomenilo, da bi se ekonomija na klic še bolj približala “normalnim” delovnim razmerjim.
Pomanjkanje konteksta družbene razprave
Tudi v Sloveniji smo lahko ob legalizaciji ekonomije na klic poslušali argumente za in proti. Večina zagovornikov je poudarjala modernizacijo, digitalizacijo in prednosti novega modela ekonomije, ki z realnostjo niso imeli veliko veze. A tudi nasprotniki zakonske podlage so se večino časa osredotočali na praktične negativne posledice, ki bodo večinoma prizadele predvsem konkurenco na trgu prevozov, premalo pa se je slišalo opozoril o širših posledicah tega problema.
Hkrati v ekonomiji platform ne smemo pozabiti na prikrito delo, ki je eden glavnih generatorjev digitalne ekonomije, a se zaradi nepovezanih delavcev, pomanjkanja politične reprezentacije in kupovanja socialnega mira te teme izogibajo tako politični predstavniki kot tudi mediji in ostali generatorji družbene razprave.
Tako je problem ekonomije na klic veliko širši, z legalizacijo takega načina dela pa se odpirajo široke možnosti zlorab na vseh področjih dela, kjer lahko v kateremukoli trenutku delodajalci odprejo nov model, ki sledi logiki ekonomije na klic. Ta je še posebej nevarna prav v Vzhodni Evropi, kjer raziskovalci svarijo pred razkrojem socialne države ter poudarjajo povezave med pandemijo in ekonomijo na klic, ki je bila eden glavnih generatorjev širjenja okužb.
Dokler bomo sužnjelasništvo uvajali pod pretvezo digitalizacije in dokler bo digitalizacija izenačena z legalizacijo spornih praks tujih multionacionalk, bo problem samo še večji. In vedno bolj očiten.
Se ti zdi to pomembno?
Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.
Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.
Leave A Comment