Digitalna suverenost plagiata

Obstaja utemeljen sum, da je predsednica države, dr. Nataša Pirc Musar, na konferenci o digitalni suverenosti DISCO na vprašanje o tem, kako ona razume pojem digitalne suverenosti, odgovorila s plagiatom. To odpira vprašanja o kvaliteti slovenske politike na področju digitalne ekonomije in človekovih pravic v digitalnem svetu ter pod vprašaj postavlja državno suverenost pri oblikovanju mnenj in pogledov na to temo.

Na konferenci DiSCO je predsednica republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar nastopila kot častna gostja, pogovor z njo pa je otvoril konferenco na temo digitalne suverenosti.

Moderator ji je postavil uvodno vprašanje, kako ona razume fenomen digitalne suverenosti, njen odgovor objavljamo v celoti.
»I was thinking about what to answer on this first question of yours. It is, as you said, not an easy question. When the world wide web was introduced to a public usage in 1996, it seems long time ago, we were all thinking about how this digital tool is going to connect us all through, around the globe. And for the first couple of years, it was really marvelous to see what’s going on. I was employed at the national television at that time and when we got the first email address, I was applying to all the newsletters, today we call it spam. It was really interesting to see how the communication was faster and faster and faster. But a decade ago or maybe even before that, I have noticed and I am pretty sure you have noticed as well, that people started to not trust each other anymore despite of all this interconnectivity, but more, the states do not trust each other anymore. And this is a crucial fact why the digital sovereignty is today highly debated and is really very important to debate it. From my point of view, I think that digital sovereignty means that the state, the country, would like to preserve its own infrastructure, its own digital infrastructure, to define its own digital destiny, if you want me to say so, and this is not an easy process.«

Digitalna suverenost trenutno ni dobro definirana, še več. Gre za pojem, ki ga različne države razumejo na različen, celo kontradiktoren način. Pojem digitalne suverenosti je začela uporabljati Kitajska, ki je z njim definirala pravico države do ultimativnega izklopa iz mednarodnega omrežja, ekskluzivni nadzor nad pretokom podatkov in uporabo teh podatkov v državne namene.

Nato so pojem digitalne suverenosti prevedle tudi druge države in ga začele uporabljati za opisovanje državne avtonomije na področju podatkov v odnosu do tujih digitalnih storitev (v Evropi je glavna zagovornica tega modela Francija) oziroma odnos države do nabavne verige gradnikov informacijske družbe (v EU je najpomembnejša zagovornica te interpretacije Nemčija).

Boj za poenotenje pomena pojma digitalna suverenost je ključna za prihodnost razprave o njem, saj je trenutno ena največjih ovir ravno razpršenost pomenov, ki ogrožajo razpravo, saj se glavni svetovni akterji trenutno še niso dogovorili za skupno definicijo. V času nejasnosti je izredno pomembno, da vse države članice EU sodelujejo v razpravi, da oblikujejo svoje poglede in da s pomočjo razprave dosežemo poenotenje tega pomena.

Predsednica RS, dr. Nataša Pirc Musar, je svoje videnje fenomena digitalne suverenosti skoraj dobesedno prepisala iz raziskave »The geopolitics of AI and the rise of digital sovereignty«, ki jo je na spletišču Brookings Institute decembra 2022 objavil Benjamin Cedric Larsen, vodja projekta Umetne inteligence in strojnega učenja pri organizaciji World Economic Forum. Med drugim je zapisal: »Historically, the advent of the world wide web created an opportunity for the world to be interconnected as one global digital ecosystem. Growing mistrust between nations, however, has caused a rise in digital sovereignty, which refers to a nation’s ability to control its digital destiny and may include control over the entire AI supply chain, from data to hardware and software. A consequence of the trend toward greater digital sovereignty—which then drives the trend further—is increasing fear of being cut off from critical digital components such as computer chips and a lack of control over the international flow of citizens’ data. These developments threaten existing forms of interconnectivity, causing markets for high technology to fragment and, to varying degrees, retrench back into the nation state.«

Hitro lahko opazimo, da je med obemi besedili kar nekaj ujemanj (poudarki naši).

Nataša Pirc Musar: »But a decade ago or maybe even before that, I have noticed and I am pretty sure you have noticed as well, that people started to not trust each other anymore despite of all this interconnectivity, but more, the states do not trust each other anymore.«

Benjamin Cedric Larsen: »Growing mistrust between nations, however, has caused a rise in digital sovereignty…«

Nataša Musar Pirc: »From my point of view, I think that digital sovereignty means that the state, the country, would like to preserve its own infrastructure, its own digital infrastructure, to define its own digital destiny, if you want me to say so, and this is not an easy process.«

Benjamin Cedric Larsen: »…, which refers to a nation’s ability to control its digital destiny and may include control over the entire AI supply chain, from data to hardware and software.«

Začnimo z osnovnim problemom. Moderator je predsednico države povprašal po lastnem mnenju o pomenu pojma digitalne suverenosti, ona mu je odgovorila s skoraj dobesednim citatom mednarodne organizacije World Economic Forum.

Izoblikovanje lastnega stališča okrog fenomena, ki še ni jasno definiran, je ena od osnovnih in ključnih faz razprave, iz katere izide poenotena definicija. Da tega kot država in enakopravna partnerica v mednarodni razpravi nismo sposobni narediti, je prvi znak za alarm.

Drugi problem je predsedničino zgodovinsko vmeščanje vzrokov za porast digitalne suverenosti. V svojem odgovoru dr. Nataša Pirc Musar omenja obdobje pred desetimi leti, ni pa jasno, kaj naj bi se takrat zgodilo. Lahko bi sicer ugibali, da predsednica misli na Snowdnova razkritja (2013), čeprav ta nimajo neposredne povezave z digitalno suverenostjo.

Dejansko je pojem digitalne suverenosti prva začela uporabljati Kitajska v srednjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja (1994), v evropskem prostoru je termin pridobil na pomembnosti skoraj trideset let kasneje, ko je Evropska komisija (2020) začela s tem pojmom utemeljevati prihodnje razvojne politike.

Nerazumevanje vzrokov za današnje stanje je nov problem pri vključevanju v mednarodne razprave na tem področju, saj nepoznavanje zgodovine lahko vodi v ponavljanje starih napak in manko lekcij, ki smo jih kot družba že predelali.

Tretji problem je predsedničino razumevanje problema. Četudi ignoriramo izredno podobnost njenega opisa z mnenjem vodje odseka za strojno učenje in umetno inteligenco pri World Economic Forum, ne moremo mimo praznine pojma »preserving digital infrastructure« in »define its own digital destiny«.

Še več – digitalna infrastruktura je v najboljšem primeru samo eden od elementov digitalne suverenosti, ki bi ga morali razumeti v odnosu Evropske unije do Kitajske in Združenih držav Amerike, ne pa v odnosu Slovenije do ostalih svetovnih držav.

Praznina pojma »digital destiny« je še bolj problematična, saj v njej lahko najdemo odmev kitajske definicije tega fenomena. Kitajski predsednik Xi Jinping je namreč digitalno suverenost leta 2015 definiral kot »pravico naroda, da si izbere svojo pot razvoja informacijske družbe in lasten model digitalne regulacije in politike, brez vpletanja drugih držav.« Vprašati se moramo, ali res hočemo na mednarodnem političnem parketu nastopati s floskulami iz kitajskega besednjaka?

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.