Ironija sodobnega digitalnega nadzora je dosegla nov vrhunec, ko je grški evropski poslanec Stelios Kouloglou, ki je v Evropskem parlamentu preiskoval zlorabe vohunske opreme, sam postal žrtev zloglasnega programa Pegasus. Ta incident ne razkriva le predrznosti neznanih državnih akterjev, temveč opozarja na širši problem nereguliranega trga kibernetskih orožij. Medtem ko Evropa nemočno opazuje napade na lastne demokratične institucije, se industrija že prilagaja. Shalev Hulio, snovalec Pegasusa in nekdanji vodja izraelskega podjetja NSO Group, je namreč obrnil ploščo; zdaj državam prodaja »protistrup« prek svojega novega podjetja Dream, pri čemer se strateško usmerja na rastoči in politično dojemljiv trg Latinske Amerike.

Primer poslanca Kouloglouja, ki ga je potrdila kanadska raziskovalna skupina Citizen Lab, dokazuje, kako ranljivi so nadzorni mehanizmi demokracije. Njegov telefon je bil z metodo, ki ne zahteva interakcije uporabnika, okužen kar trikrat, in to natanko v času, ko je parlamentarni odbor PEGA pripravljal poročilo o zlorabah vohunske tehnologije v državah članicah EU. Čeprav napadalec uradno ni znan, infrastruktura kaže na državno stranko podjetja NSO. To dejanje ni le napad na posameznika, temveč neposreden in brutalen napad na demokratični proces ter institucijo, ki bi morala nadzorovati prav tisto tehnologijo, ki jo je napadla.

Na drugi strani Atlantika pa se razkriva globoka politična komponenta te tehnologije. Podjetje Dream, ki pod krinko obrambne kibernetske varnosti s pomočjo umetne inteligence ponuja zaščitne sisteme, svojo ekspanzijo v Latinski Ameriki gradi predvsem na geopolitičnih zavezništvih. Njegov uspeh ni zgolj tehnološki, ampak strogo političen; podjetje cilja na novoizvoljene desne in Izraelu naklonjene vlade, kot sta tisti v Argentini in Kolumbiji. Prodaja suverenih varnostnih sistemov namreč zahteva visoko stopnjo politične intimnosti, kar jasno dokazuje, da komercialna kibernetska oprema ni nevtralno orodje, temveč geopolitični vzvod, s katerim se utrjujejo zavezništva in krepi državni vpliv.

Obe zgodbi poudarjata izrazit politični problem sodobne vohunske in varnostne opreme, ki presega zgolj tehnološke okvire. Trg kibernetskega orožja deluje v nevarni sivi coni, kjer isti akterji, ki so razvili najmočnejša orodja za državno vohunjenje, zdaj tržijo obrambo pred njimi. Tehnologija je postala inherentno politično orožje, ki ga države uporabljajo za utišanje kritikov, novinarjev in opozicije, nakupi te opreme pa se odvijajo mimo ustreznega demokratičnega nadzora. Dejstvo, da nadzorna tehnologija postaja temeljni gradnik avtoritarnih in tudi demokratičnih državnih aparatov, razgalja cinično realnost industrije, ki kuje dobiček na račun človekovih pravic in svoboščin.

Zaradi tega nevzdržnega stanja je nujna jasna, ostra in zavezujoča politična odločitev na mednarodni ravni. Dosledna neaktivnost Evropske unije, ki je ostala zgolj pri neobvezujočih priporočilih odbora PEGA, je omogočila, da se zlorabe nemoteno nadaljujejo. Odločevalci morajo prenehati obravnavati vohunsko programsko opremo kot običajno tržno blago in vzpostaviti strogo mednarodno zakonodajo, ki bo absolutno prepovedala zlorabo komercialnega vohunjenja ter strogo regulirala izvoz kibernetskih tehnologij dvojne rabe. Brez odločnega političnega reza bo ločnica med ofenzivnim nadzorom in defenzivno varnostjo ostala le še donosna iluzija, cena za to pa bo dokončen propad zaupanja v demokratične institucije.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.