Umetna inteligenca obljublja zgodovinsko revolucijo, a zaenkrat prinaša predvsem zmedo – in tiho prilaščanje moči. Nedavna analiza portala Business Insider razkriva absurdno realnost sodobnega trga: podjetja v strahu pred zaostankom množično investirajo v UI orodja, a mnogokrat brez jasne vizije, kaj z njimi sploh početi. Dejanske preboje v produktivnosti dosegajo le redki, ki tehnologijo uvajajo premišljeno. Čeprav se ta kaos na prvi pogled zdi izključno korporativni problem, je v resnici le prvi simptom mnogo nevarnejše bolezni. Pod gladino tehnološkega navdušenja se namreč ob anemični drži politike dogaja tektonski premik, ki grozi, da bo temeljito in nepovratno preoblikoval našo družbeno ureditev.

Ker umetna inteligenca z neverjetno hitrostjo preoblikuje trg dela in grozi z izbrisom številnih delovnih mest, se politični odločevalci po vsem svetu soočajo z naraščajočim strahom in nezadovoljstvom množic. Namesto da bi se lotili zahtevnih in nujnih strukturnih reform ter ustvarili dolgoročne strategije za prilagoditev trga dela, se zatekajo k liniji najmanjšega upora. Prevladovati so začele všečne politične odločitve, hitri socialni obliži in obljube o finančnih pomočeh (kot je univerzalni temeljni dohodek brez ustreznih pogojev). Ti ukrepi volivcem začasno nudijo občutek lažne varnosti in politikom prinašajo poceni točke, dolgoročno pa hromijo sposobnost družbe za soočanje s tehnološko revolucijo.

Posledica takšnega pomanjkanja vizije in bega pred odgovornostjo je alarmantna: pred našimi očmi se ne le rojeva, temveč nevarno poglablja tako imenovani digitalni fevdalizem. Peščica tehnoloških velikanov, ki obvladuje globalno infrastrukturo umetne inteligence in neizmerno računalniško moč, nezadržno utrjuje svoj status nedotakljivih gospodarjev 21. stoletja. Medtem ko ti tehnološki giganti kopičijo kapital in nadzorujejo sredstva za produkcijo prihodnosti, navadni državljani ostajajo ujeti v degradirano vlogo sodobnih digitalnih tlačanov, odvisnih od milosti sistemov, ki jih ne razumejo in ne nadzorujejo.

V tem distopičnem scenariju vsak akter igra svojo specifično vlogo. Politiki s kratkoročnim ugajanjem in deljenjem državnih “bonbončkov” ohranjajo krhek socialni mir, s čimer pa v resnici vso dejansko moč in nadzor nad prihodnostjo prepuščajo tehnološkim monopolom. Tehnološki velikani ta politični vakuum s pridom izkoriščajo za neovirano širitev svojega vpliva, javnost pa je potisnjena v vlogo pasivnih potrošnikov in prejemnikov pomoči. Sistem, v katerem množice zgolj preživijo od državnih subvencij, peščica elit pa si lasti celotno produkcijo in intelektualno lastnino, je definicija neofevdalne ureditve.

Da bi preprečili to mračno vizijo prihodnosti, se mora družba nujno prebuditi in zahtevati pravo demokratizacijo umetne inteligence. To ni več le prazna politična floskula, temveč nujnost, ki zahteva odločno ukrepanje. Potrebujemo razbijanje tehnoloških monopolov s strogo in sodobno zakonodajo ter obsežna državna in mednarodna vlaganja v javno, odprtokodno infrastrukturo. Predvsem pa je nujen nov družbeni dogovor in sistem, v katerem bomo državljani – tisti, ki s svojimi podatki sploh omogočamo delovanje in vrednost teh sistemov – ohranili lastniški delež ter suverenost nad lastno digitalno prihodnostjo.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.