Uvedba novega biometričnega sistema nadzora meja (EES) v Evropski uniji je namesto obljubljene tehnološke revolucije prinesla popoln potovalni zlomu. Letališča po vsej Evropi poročajo o tudi do peturnih čakalnih vrstah, zamujenih letih in potnikih, ki ujeti v birokratskih zastojih preživljajo potovalno nočno moro. Kljub jasnim opozorilom letalske industrije, da sistem v praksi ne deluje in da se razmere morda ne bodo stabilizirale še naslednji dve leti, Bruselj trmoglavo zavrača začasno ustavitev projekta, s čimer interese nadzorne agencije Frontex postavlja pred dostojanstvo in pravice potnikov.

Projekt, ki so ga politiki leta prodajali pod zvenečimi floskulami o »pametnih mejah« in »brezstičnem potovanju«, se je izkazal za drag in neučinkovit politični blef. Strokovnjaki za digitalne pravice že dolgo opozarjajo, da gre pri biometričnem skeniranju obrazov in prstnih odtisov predvsem za iluzijo varnosti. V ozadju teh sistemov namreč delujejo algoritmi, ki niso nezmotljivi in dokazano izkazujejo visoko stopnjo lažnih zadetkov, zlasti pri ženskah in etničnih manjšinah. Tehnologija, ki naj bi varovala, tako v praksi uvaja sistemsko diskriminacijo in naključno profilira povsem nedolžne ljudi.

Poleg neučinkovitosti sistem EES odpira strahotna varnostna in kibernetska tveganja, ki jih politika namerno pometal pod preprogo. Masovno zbiranje in centralizacija biometričnih podatkov milijonov svetovnih potnikov ustvarjata sanjsko tarčo za hekerske napade in tuje obveščevalne službe. Za razliko od gesla ali osebnega dokumenta, ki ju ob zlorabi preprosto zamenjamo, so naši prstni odtisi in geometrija obraza trajni – ko so enkrat ukradeni, so kompromitirani za vse življenje, kar odpira vrata množičnim krajam identitete na globalni ravni.

Medtem ko se potniki soočajo s kaosom, organizacije, kot je European Digital Rights (EDRi), opozarjajo na t. i. »funkcijsko plazenje« (function creep) – tveganje, da se tehnologija, uvedena za nadzor tujcev na mejah, potihoma razširi v vsakdanje življenje. Zgodovina uči, da se represivni mehanizmi hitro udomačijo; kar se danes zdi kot izredni ukrep na letališčih, lahko jutri postane stalni nadzor na naših ulicah, trgih in javnih shodih. S tem se ruši temeljna predpostavka nedolžnosti, družba pa drsi v stanje stalnega in vsesplošnega suma.

Ozadje te biometrične obsesije pa ni skrb za varnost državljanov, temveč izjemno dobičkonosni posli vojaško-industrijskega kompleksa. Milijarde evrov davkoplačevalskega denarja se namesto v podhranjen javni sektor prelivajo v žepe zasebnih podjetij, ki razvijajo nadzorno programsko opremo. Evropa se na račun lastne svobode in funkcionalnosti spreminja v represivni digitalni panoptikon. Čas je, da javnost spregleda politične manipulacije in odločno zahteva zaustavitev sistemov, ki pod krinko varnosti prinašajo le krajo zasebnosti, tehnološki kaos in izgubo temeljnih svoboščin.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.