Britanski poslanci so na vlado naslovili resen poziv, naj aktivira izhodno strategijo in prekine sporno 330-milijonsko pogodbo z ameriškim tehnološkim podjetjem Palantir. Ta je zadolžen za vzpostavitev nacionalne platforme zdravstvenih podatkov (NHS FDP), vendar parlamentarni odbori opozarjajo na veliko nezaupanje javnosti in stroke. Zaradi strahu pred zlorabami pacienti namreč množično uveljavljajo pravico do izbrisa svojih podatkov (opt-out), s čimer platforma, ki temelji na obsežnih bazah, v praksi postaja neuporabna. Sporočilo politike je jasno: brez zaupanja državljanov preprosto ni podatkov.

Da bi razumeli trenutno krizo, se je treba ozreti v preteklost, ki jo zaznamuje globoko nezaupanje Britancev v državne IT projekte. Med njimi močno izstopa fiasko s projektom ‘care.data’ iz leta 2014, ko javnosti niso ustrezno pojasnili, komu točno bodo prodajali njihove zdravstvene podatke. Vrata v sistem so se Palantirju na stežaj odprla šele med pandemijo COVID-19. Ko je bil javni zdravstveni sistem (NHS) logistično na kolenih, je ameriško podjetje ponudilo svojo napredno tehnologijo za distribucijo opreme za simboličen en funt. Kritiki to danes označujejo za klasično in preračunljivo taktiko ‘pristop in širitev’ (land and expand).

Po koncu pandemije se je britansko zdravstvo znašlo v hudi stiski, saj so čakalne vrste presegle sedem milijonov ljudi. Kot glavno rešitev za optimizacijo postelj, osebja in virov je takratna vlada predlagala centraliziran sistem ‘Federated Data Platform’ (FDP). Kljub glasnemu in ostremu nasprotovanju civilne družbe ter stroke je bila novembra 2023 donosna, večletna pogodba za vzpostavitev te platforme dodeljena prav Palantirju. S tem je podjetje, ki je v sistem vstopilo skozi stranska vrata, prevzelo enega najpomembnejših in najdražjih podatkovnih projektov v zgodovini države.

Glavni razlog za izjemen javni odpor pa je predvsem temeljni trk vrednot. NHS velja za britanski nacionalni ponos, ki je zgrajen na ideji enakopravnosti in javnega dobra, medtem ko je Palantir znan po tesnem sodelovanju z obveščevalnimi službami (CIA), vojsko in ameriško agencijo za priseljevanje (ICE), kjer je njihova tehnologija pomagala pri spornih deportacijah. Ko je soustanovitelj Palantirja, Peter Thiel, britansko navezanost na brezplačni NHS javno označil za ‘Stockholmski sindrom’ in s tem posredno namigoval na nujnost privatizacije, so organizacije za zaščito človekovih pravic in britansko zdravniško združenje (BMA) nemudoma prižgali rdeč alarm.

Poleg etičnih in varnostnih pomislekov pa poslanci opozarjajo še na en ključen problem: popolno pomanjkanje dokazov. Do danes namreč ni potrjeno, da Palantirjev sistem dejansko prinaša obljubljene rezultate in realno skrajšuje dolge čakalne vrste. Stroka poudarja, da Velika Britanija ni talec enega samega podjetja, saj obstajajo številne domače in druge alternativne rešitve, ki bi omogočile tehnološki napredek brez žrtvovanja dragocenega zaupanja pacientov. Ker trenutna pogodba vključuje izhodno klavzulo za pomlad 2027, parlament ministrom sporoča, da je izguba zaupanja prevelika cena in da je skrajni čas za zamenjavo ponudnika.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.