Ameriška vlada z agresivnim vstopanjem v podjetja, kot sta Intel in OpenAI, radikalno odstopa od državnega pristopa do tradicionalnega prostega trga in briše mejo med državo ter tehnološko industrijo. Ta prehod v specifično obliko državnega kapitalizma presega zgolj finančne interese, saj pomeni pospešeno in čezmerno industrializacijo sodobne tehnologije. Združene države Amerike na napredno umetno inteligenco in proizvodnjo polprevodnikov ne gledajo več kot na inovativna orodja za izboljšanje življenja, temveč kot na težko industrijo, kritično infrastrukturo in strateško orožje. Tehnološki sektor se tako preobraža v novodobni vojaško-industrijski kompleks, v katerem se ekonomska in politična moč prepletata pod krinko zaščite nacionalnih interesov.

Ciljano podpiranje tehnoloških monopolov s strani države prinaša predvidljive posledice, kar dokazuje ustanovitev ameriškega nacionalnega prvaka, podjetja RCA, leta 1919, ki se je pozneje izrodilo v okoren in zadušljiv zasebni monopol. Ko država postane solastnica tehnološke tovarne, namreč izgubi zmožnost, da bi jo nadzirala v korist svojih državljanov, saj se znajde v nepremostljivem konfliktu interesov. Nemogoče je pričakovati, da bodo državne agencije objektivno in strogo omejevale korporacije, katerih tržni uspeh neposredno polni državno blagajno. Namesto reševanja dejanskih človeških težav bodo podjetja vse bolj prisiljena v politično lobiranje za ohranitev statusa državnega projekta, temelj tehnološkega razvoja pa se bo nepopravljivo spremenil.

Državni vstop v silicijeve velikane pa ni nujno znak njihove neustavljive moči, temveč tiha sanacija nevzdržnega poslovnega modela z javnim denarjem. Razvoj masovnih modelov umetne inteligence trči ob zid fizikalnih in ekonomskih omejitev, saj stroški računske moči strmo rastejo, komercialna donosnost pa ostaja iluzorna, kar močno spominja na podržavljanje izgub iz bančne krize leta 2008. Hkrati se razblinja mit o čistem, neotipljivem oblaku, za katerim stoji surova, fizična realnost umazane težke industrije. Tehnologija, ki jo prodajajo kot vrhunec napredka, je masovna industrijska mašinerija, odvisna od agresivnega izkoriščanja globalnih virov, porabe milijonov litrov pitne vode in črpanja redkih zemljin.

Ta ameriški premik globoko odmeva v evropskem političnem prostoru, kjer se vse pogosteje vrstijo pozivi, naj Evropa za vsako ceno vzpostavi lastno tehnološko suverenost z masovnimi državnimi subvencijami in umetnim ustvarjanjem lastnih industrijskih velikanov. Vendar je slepo posnemanje te čezmerne industrializacije kratkovidna napaka, saj pomeni pristanek na logiko neskončne rasti in množično zbiranje podatkov, ki človeka zreducira na industrijsko surovino. Evropska prednost ni bila nikoli v slepem kopiranju množične proizvodnje, temveč v razvoju tehnologije po meri človeka in regulativni uravnoteženosti, ki razume, da neregulirana industrija uničuje lastno okolje, zato bi morali spodbujati manjše, decentralizirane in trajnostne rešitve.

Kljub privlačnosti ideje o tehnološkem humanizmu pa je popoln izstop iz te oboroževalne tekme geopolitično nerealističen, zato bo dejanski odziv Evropske unije precej bolj pragmatičen in paničen. V strahu pred zaostankom bo Bruselj poskušal ustvarjati lastne nacionalne prvake, strogo evropsko zakonodajo in milijardne globe pa bo uporabljal kot prikrite carine na uvoz ameriške tehnologije, kar bo neizogibno sprožilo trgovinske vojne. Na koncu bo Evropa verjetno pristala na kompromis t. i. suverenega oblaka, kjer bo ameriškim korporacijam dovoljeno delovati le skozi prisilna partnerstva z evropskimi podjetji. Evropska unija bo tako ostala histerično razpeta: na zunaj bo retorično zagovarjala etiko in tehnologijo po meri človeka, v ozadju pa bo v strahu pred geopolitično irelevantnostjo sprejemala panične ukrepe državnega kapitalizma.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.