V nadaljevanju serije o storitvi Uber, ki prihaja na slovenski trg, si poglejmo globalne razmere, v katerih Uber obratuje trenutno, s katerimi izzivi se srečuje na obeh straneh atlantskega ocena in zakaj potrebuje regulatorno zmago v Sloveniji. Čeprav gre za relativno majhen trg, je Slovenija za Uber ena od ključnih stopic ponovnega vstopa na glavna tržišča Evropske unije, iz katerih ga v večih državah mečejo zadnjih nekaj let.

Za prijaznimi besedami in pozivanja k smiselnosti uvajanja te storitve, ki jo na slovenski trg lobisti prinašajo s sladkimi besedami svobode in naprednega življenja v digitalni družbi, se na žalost skriva večmiljonska globalna lobistična igra, ki lastnikom storitve Uber zaenkrat še omogoča preživetje in jih hkrati sili v vedno bolj problematično delovanje.

Slovenija v tej igri igra vlogo trofeje – Uber bo z pravnim okvirom delovanja v Sloveniji lažje lobiral za podobne dogovore v drugih državah Evropske unije. Ni zanemarljivo dejstvo, da se Ubrov pohod v Sloveniji sklada s skorajšnjim predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ki je načrtovano za drugo polovico letošnjega leta.

Predlog 22: Milijon dolarjev za manj pravic

Leto 2020 je bilo za Uber izredno zanimivo. Več ameriških zveznih držav je namreč pretresalo delavsko zakonodajo, ki bi ščitila delavce ekonomije na klic (gig economy), v kateri je eden glavnih akterjev prav podjetje Uber. Hkrati je Uber sam odpiral nove politične bitke, ki so se navezovale na obstoj njegovih delovnih praks.

Ena glavnih političnih bitk je bil v lanskem letu za Uber predlog 22 (prop 22) v ameriški zvezni državi Kalifornija, ki je bil do Ubra izredno prijazen. Odpiral je namreč možnost še večje prekarizacije delovne sile, še manj odgovornosti na strani storitve Uber in še nižje standarde varovanja delavskih pravic, ki so v ZDA že tako ali tako na izredno nizki ravni.

Uber je za sprejetje predloga v Kaliforniji v letu 2020 vložil več kot milijon ameriških dolarjev za lobiranje in prepričevanje javnosti, in na koncu dosegel svoj prav. Volilke in volilci so namreč na lokalnih volitvah potrdili predlog 22, ki za Uber voznike uvaja posebno kategorijo delavcev. Kategorija se od “normalnih zaposlenih” razlikuje v tem, da Uber ni odgovoren za minimalno plačo, dodatkov za nezaposlenost, zagotavljanje zdravstvenega zavarovanja oziroma drugih socialnih bonitet, ki so jih deleženi “normalno zaposleni” delavci.

Po zmagi v ZDA je Uber dobil krila tudi drugod po svetu, med drugim tudi v državah Evropske unije in evropskem parlamentu. Analitiki opozarjajo, da Uber z dopuščanjem določenih delavskih pravic skuša debato preusmeriti stran od pomembnih tem splošnih delavskih pravic, ki med drugim vključujejo tudi vzpostavljanje sindikatov, regulatorno omejujejo moč monopolističnih digitalnih platform in zahtevajo plačevanje prispevkov za zavarovanje in drugih socialnih varovalk, ki pripadajo delavcem.

Politične zmage in sodni porazi

Uber se namreč zaveda, da njegov poslovni model stoji in pade na podcenjevanju stroškov dela in izključevanju delavskih pravic, kar ga v Evropski uniji že dalj časa dela izredno nepriljubljenega in mu omejuje normalno delovanje.

Marca 2021 je namreč britansko sodišče odločilo, da mora podjetje Uber svoje voznike v Veliki Britaniji obravnavati kot redno zaposlene delavce in jim plačevati socialne prispevke. Sodni spor je potekal od leta 2016.

Na Nizozemskem so Uber vozniki dosegli drugo pomembno pravno zmago, kjer so problematizirali avtomatizirano algoritemsko odpuščanje voznikov brez jasnih pojasnil, zakaj je bil posamezen voznik izključen iz platforme.

Končno več kritikov opozarja, da bo Uber pri aktualni Evropski komisiji doživel hladnejši sprejem, kot ga je navajen v Združenih državah Amerike. Ne glede na lobistične pritiske v Evropske parlamentu in pri Evropski komisiji, je namreč komisarka Margrethe Vestager že sedaj relativno nenavdušena nad poslovnimi praksami podjetja Uber, dodatno pa jo po mnenju kritikov podžigajo tudi razmere v Veliki Britaniji – tam so Uber vozniki že dobili varovalke svoji pravic, za Evropsko unijo pa bi bil dogovor, slabši od britanskega, izredno slaba popotnica za prihodnost.

Kako Uber (za)služi denar?

Uberjev poslovni model temelji na igranju posrednika med potniki in vozniki ter zaračunavanje uspešnega povezovanja obeh ciljnih skupin. Eden od glavnih vzvodov za zagotavljanje konkurenčnosti in profitabilnosti je zavračanje odgovornosti za delovno silo in druge stroške dela in iskanje trgov, kjer lahko na enostaven način postane monopolist.

Druga Ubrova strategija je odpiranje novih trgov, kjer prevažanje potnikov ni edina storitev. Tukaj je še dostava hrane, prevoz tovora, prevoz bolnikov… skratka, storitve, s katerimi Uber išče nove trge in hkrati minimalno spreminja svoj izvorni poslovni model.

Če ste mislili, da Uber na ameriških trgih obratuje z zaslužkom, se motite. Tudi vstop na svetovne borze leta 2019 se ni obrestoval, Uber se trenutno še vedno zanaša na investitorje, ki jih prepričuje z novimi napovedmi o novih trgih in novi rasti. Napovedi uspeha pa so vedno slabše. Ne samo zaradi regulatornih ovir, temveč tudi zaradi neizpolnjenih obljub avtomatizacije, na katero je Uber polagal velike upe.

Uber potrebuje Slovenijo

Čeprav gre v primeru slovenskega trga za relativno majhno tržišče, je Slovenija za Uber izredno pomembna. Predstavlja namreč del njegove prenovljene strategije delovanja v Evropski uniji, ki načrtuje prihod na večja tržišča skozi manjše države, ki v storitvi Uber še vedno vidijo “pridih zahoda in Amerike“, pri čemer se osredotoča samo na svoje osnovne storitve – organiziranje prevozov.

Uber po mnenju analitikov vidi manjše trge kot vstopnico v Zahodno Evropo, iz katerega ga trenutno pospešeno mečejo zaradi kršenja delavske zakonodaje. In čeprav se mora Uber v pravnih okoljih, kjer delavske pravice niso tako dobro varovane, spopadati z lokalnimi konkurenčnimi podjetji, mu to načeloma ustreza – ključna lastnost je namreč nizek strošek dela.

To je hkrati tudi edina stvar, ki zanima zastopnike podjetja Uber. Politični predstavniki bi se morali tega zavedati in vztrajati na varovalkah delavskih pravic in spoštovanju delavske zakonodaje. V nasprotnem primeru bomo tako kot Američani hitro ugotovili, da za Uber virus ni cepiva. In da so posledice podrejanja njegovim pravilom izredno boleče.

Se ti zdi to pomembno?

Projekt Eticen.it nastaja v sklopu zavoda Državljan D. Zavod se ne financira z državnim denarjem, temveč denar za delovanje pridobiva tudi z donacijami aktivne javnosti. Če ti je tematika nadzora in krčenja državljanskih pravic pomembna, razmisli o podpori.

Naše delovanje pokriva več različnih področij, od digitalnih pravic, medijske pismenosti in aktivnega državljanstva. Več o naših aktivnostih izveš na spletišču zavoda Državljan D.